Jedro

Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP, pri čemer zloraba pravice ni (ustavno)pravno varovana. Zato je skladna z Ustavo obravnavana prepoved, ki preprečuje veriženje prošenj za BPP, in sodišče ni vlagalo predlagane zahteve za presojo ustavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 249/2023-6 z dne 5. 12. 2023 in za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 478/2023 z dne 1. 12. 2023. 2. Sodišče je s sklepom I U 438/2024 z dne 12. 3. 2024 sklenilo, da se zadeva razdruži tako, da se v tem upravnem sporu obravnava tožba zoper odločbo Bpp 2/2024 z dne 9. 1. 2024, tožba zoper odločbo Bpp 7/2024 z dne 15. 1. 2024 pa se bo obravnavala v upravni zadevi I U 477/2024. 3. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 29. 12. 2023 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Bpp 249/2023, s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v zadevi Su 539/2023 z dne 15. 11. 2023. 4. Ob sklicevanju na peto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in sodno prakso je Organ za brezplačno pravno pomoč navedel, da 8. člen ZBPP taksativno našteva primere, v katerih se ne dodeli BPP. Če gre za tak primer, se ne presoja izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, temveč se zavrne prošnjo že na tej podlagi, saj gre za zadevo, v kateri ni mogoče dodeliti BPP. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj tožnik prosi za BPP v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Zato je tožena stranka skladno z določbo 8. člena ZBPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP.

5. V tožbi tožnik zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Sodišču predlaga, naj vloži pobudo za oceno ustavnosti pete alineje 8. člena ZBPP, nato pa ugodi njegovi prošnji za BPP z dne 29. 12. 2023. Navaja, da socialno ogroženim zoper nepravilne in nezakonite odločbe Bpp zaradi pete alineje 8. člena ZBPP nista zagotovljeni pravici do enakega varstva pravic in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz Ustave ter pravici iz 6. in 13. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP). Po njegovem mnenju organ za BPP ne upošteva 125. člena Ustave in mu že dlje časa na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP zavrača vse prošnje za BPP, s katerimi prosi za zagotovitev brezplačnega odvetnika za vložitev tožb zoper nezakonite odločbe Bpp in druga pravna dejanja, ki jih sam ne more vlagati.

6. Tožena stranka je posredovala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

_Presoja sodišča_

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

9. V skladu s peto alinejo 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnik v obravnavani zadevi prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev njene prošnje.

10. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZBPP pravica do dodelitve BPP ni absolutna, ampak se lahko dodeli le v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP.1 Ta v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.2 Namen te zakonske ureditve je v preprečitvi veriženja prošenj. Ta situacija je podana, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, pa ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev.3 Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP4, pri čemer zloraba pravice ni (ustavno)pravno varovana5. Zato je skladna z Ustavo obravnavana prepoved, ki preprečuje veriženje prošenj za BPP, in sodišče ni vlagalo predlagane zahteve za presojo ustavnosti.

11. V obravnavani zadevi torej ni bila kršena tožnikova pravica do učinkovitega sodnega varstva iz 25. člena Ustave. Za nedopusten poseg v to ustavno pravico bi namreč šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve BPP vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Tak položaj pa ni vzpostavljen, ko ima država sicer uveljavljen sistem BPP, vendar pa prosilec ne izpolnjuje zakonskih pogojev za njeno dodelitev. Iz enakega razloga pa je neutemeljen tožbeni ugovor o kršitvi enakosti pred zakonom iz 14. Ustave, enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

12. Do posplošenih in nekonkretiziranih tožbenih navedb v zvezi s kršitvijo 6. in 13. člena EKČP zaradi uporabe pete alineje 8. člena ZBPP se sodišče ni opredelilo po vsebini. V skladu s prvim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 40. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je sodišče vezano na tožbene navedbe, saj zakonitost upravnega akta presoja v okviru in mejah tožbenega predloga.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in utemeljena na zakonu, tožba pa je neutemeljena.

14. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker niso sporna pravno relevantna dejstva o tem, da se je prošnja za BPP nanašala vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP.

1 Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1033/2016 z dne 23. 8. 2016 in I U 1550/2022 z dne 19. 12. 2022. 2 Enako v sodbah Upravnega sodišča I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020. 3 Glej tudi sodbe Upravnega sodišča RS I U 1553/2022 z dne 30. 1. 2023, I U 1552/2022 z dne 20. 2. 2023 , I U 1555/2022 z dne 6. 12. 2022 in I U 1025/2016 z dne 16. 8. 2016. 4 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS v zadevi I U 694/2016 z dne 28. 6. 2016. 5 Glej smiselno odločbo Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-85/16-15, Up-298/16-9 z dne 14. 7. 2016.