Jedro

Tožniku, ki je zasedal uradniško delovno mesto, je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za strokovno-tehnično delovno mesto upravnika V. Ponujena premestitev, ki jo je tožnik odklonil, je zakonita, saj je po četrtem odstavku 147. členu ZJU mogoče uradnika, če s tem soglaša, premestiti na strokovno-tehnično delovno mesto. Ugotavljanje možnosti premestitve v posledici odvzema pravice izvajanja policijskih pooblastil pred prenehanjem delovnega razmerja je predpisano zaradi varstva oziroma ohranitve zaposlitve uslužbenca. Kolikor delodajalec ugotovi (in v sodnem postopku dokaže), da take možnosti pri policiji ali drugem organu ni, je s tem izpolnjen pogoj za prenehanje delovnega razmerja. Ta se nanaša le na preverjanje možnosti za premestitev na delovno mesto, ki ustreza dejanski izobrazbi uslužbenca. Delodajalec lahko sicer uslužbencu policije v primeru točno opredeljenega kraja opravljanja dela ponudi tudi premestitev v drugem kraju, ki presega omejitve iz drugega odstavka 149. člena ZJU, kot možnost, ki jo uslužbenec lahko sprejme ali ne. Morebitna ponudba takšne premestitve, ki jo uslužbenec odkloni, pa nima za posledico nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za delo policista v primeru odvzema policijskih pooblastil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi nezakonitost sklepa tožene stranke št. ... z dne 15. 1. 2018 in prenehanja delovnega razmerja tožnika po preteku 48-dnevnega odpovednega roka ter da delovno razmerje še vedno traja. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Odločilo je še, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev o stroških tožene stranke, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Očita bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravočasnih trditev, s katerimi je nasprotoval materialnopravni presoji, da v četrtem odstavku 61. člena ZODPol ni predpisana omejitev 70 km oziroma poraba časa za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, temveč le premestitev na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Ne strinja se s presojo sodišča, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določb ZJU. Navaja, da je sodišče prezrlo določbo 2. člena ZDR-1, po kateri se subsidiarno uporabljajo določila tega zakona. Četudi v ZODPol v primeru premestitve ni določena oddaljenost kraja opravljanja dela, tožnika ni mogoče razporediti na delo v katerikoli kraj. Ker tožnik po odvzemu policijskih pooblastil ne more več delati na delovnih mestih s pooblastili, je treba njegov položaj izenačiti z odpovednim razlogom nesposobnosti po ZDR-1. Ponujeno delovno mesto upravnika V zaradi oddaljenosti ni ustrezno glede na določbo petega odstavka 91. člena ZDR-1. Nasprotuje stališču sodišča, da oddaljenost bivališča od delovnega mesta ni pomembna, če ne gre za premestitev zaradi službenih potreb. Kljub ustreznemu delovnemu mestu v bližini kraja bivališča tožnika, ga je tožena stranka premestila na oddaljeno Policijsko postajo A.. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče ni pojasnilo, v kakšni oddaljenosti od tožnikovega bivališča se je nahajalo pet ustreznih delovnih mest v okviru V. stopnje izobrazbe, za katera ni bilo treba pridobiti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Dokazal je, da je toženo stranko obvestil o pridobljeni višji izobrazbi. Sodišče je kršilo prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, ko je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič B.B., C.C., D.D. in E.E.. Neverodostojna je izpoved nadrejenega, da ni bil seznanjen s pridobljeno višjo strokovno izobrazbo, saj so drugi zaposleni vedeli, da jo je tožnik pridobil in da mu je nadrejeni omogočil odhod na podelitev diplome. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje. Odločitev sodišča je pravilna, vendar delno iz drugih materialnopravnih razlogov.

6. Pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča drugič. Prvič je s sklepom Pdp 515/2020 pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da odpravi procesne pomanjkljivosti glede neobrazložene zavrnitve dokaznega predloga – seznama ustreznih delovnih mest. 7. Očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tožnik navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravočasnih trditev, s katerimi nasprotuje presoji, da v četrtem odstavku 61. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (ZODPol, Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.) ni predpisana omejitev 70 km oziroma poraba časa za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, temveč le premestitev na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. S temi navedbami tožnik v resnici uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

8. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) ureja tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, če ni s posebnim zakonom drugače določeno (prvi odstavek 2. člena ZDR-1). Tak poseben zakon je za javne uslužbence Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.), ki ima podobno določbo v prvem odstavku 5. člena: za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja, veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, kolikor ta (torej ZJU) ali drug poseben zakon ne določa drugače. Posamezna vprašanja za nekatere javne uslužbence, med temi tudi za policiste (tretji odstavek 22. člena ZJU), lahko posamezni zakoni urejajo drugače kot ZJU, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. Poseben zakon, ki v smislu te določbe na poseben način ureja položaj policistov, je ZODPol. Ta v 50. členu med drugim določa, da se za delovna razmerja uslužbencev policije uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom ni določeno drugače. 9. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo petega odstavka 91. člena ZDR-1, ki ureja ustreznost nove zaposlitve v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. ZODPol v četrtem odstavku 61. člena določa, da generalni direktor policije premesti policista, ki mu je z odločbo odvzeta pravica izvajanja policijskih pooblastil, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje. ZODPol je specialni zakon v razmerju do ZDR-1. Ker ZODPol vsebuje posebno določbo o premestitvi uslužbenca pred prenehanjem delovnega razmerja, uporaba navedene določbe ZDR-1, ki instituta premestitve ne pozna, v tožnikovem primeru ne pride v poštev.

10. Pritožba tudi neutemeljeno izenačuje prenehanje delovnega razmerja tožnika z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po ZDR-1. V tožnikovem primeru ne gre za tako vrsto odpovedi, temveč za drugi način prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 3. točki 154. člena ZJU, ki je opredeljen v ZODPol. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZODPol ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi in za njeno prenehanje na tej podlagi. Gre le za drugi način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ga ureja posebni zakon. ZODPol določa le enega od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se glede razloga kot tudi glede postopka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi razlikuje od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po ZDR-1. 11. Peta točka prvega odstavka 149. člena ZJU določa, da se javnega uslužbenca premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu zaradi delovnih potreb v drugih primerih, ki jih določa zakon. Tak zakon je ZODPol, ki v primeru odvzema pravice izvajanja policijskih pooblastil določa premestitev uslužbenca policije na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Ponudba premestitve na delo upravnika V predpostavlja obstoj delovne potrebe na tem delovnem mestu, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je bila tožena stranka pri ponujeni premestitvi vezana zgolj na 61. člen ZODPol. 12. Po drugem odstavku 149. člena ZJU lahko pride do premestitve zaradi delovnih potreb na območju Republike Slovenije le v primeru, če kraj opravljanja dela, kamor bo javni uslužbenec premeščen, od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot 1 uro vožnje z javnim prevozom. V pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 7. 2016, ki je prenehala veljati, je bilo v okviru širše opredelitve kraja opravljanja dela dogovorjeno, da bo tožnik opravljal delo na sedežu organizacijske enote ter na terenu oziroma na celotnem območju, kjer deluje Policijska uprava F.. Tožena stranka je v ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2017 tožniku določila kraj opravljanja dela v okviru s pogodbo o zaposlitvi dogovorjene širše opredelitve kraja opravljanja dela. Določili o kraju opravljanja dela sta enaki. Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je toženi stranki omogočala, da tožniku določi kraj opravljanja dela v drugi območni policijski postaji znotraj iste policijske uprave. Glede na to, je bila določitev kraja opravljanja dela na celotnem območju, kjer deluje Policijska uprava F., v ponujeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto upravnika V ustrezna, saj tožena stranka omejitev iz drugega odstavka 149. člena ZJU ni bila dolžna upoštevati (VIII Ips 6/2019). Iz navedenih razlogov sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskovati dejstev v zvezi z oddaljenostjo petih delovnih mest v okviru V. stopnje izobrazbe, za katera ni bilo treba pridobiti dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, od dotedanjega kraja opravljanja dela oziroma tožnikovega bivališča, pri čemer tožnik v ponovljenem postopku na prvi stopnji ni podal ustreznih trditev v tej smeri.

13. Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da delodajalec v primeru odvzema policijskih pooblastil pri premestitvi ni dolžan upoštevati dejanske izobrazbe uslužbenca. Četrti odstavek 61. člena ZODPol določa, da delodajalec premesti policista na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. S tem je zakonodajalec povsem jasno določil pogoj za premestitev (prim. VIII Ips 6/2020). Kljub zmotni presoji sodišča je bistvena ugotovitev, da nadrejeni za pridobljeno višjo strokovno izobrazbo tožnika – inženir kmetijstva pred prenehanjem delovnega razmerja niso vedeli, kar izhaja iz izpovedi G.G. in listin. V zvezi s tem pritožba neutemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, in meni, da so razlogi za zavrnitev njegovega dokaznega predloga, ki jih je navedlo sodišče, vnaprejšnja dokazna ocena. Odločilno dejstvo v obravnavanem primeru je, ali je tožnik obvestil toženo stranko o pridobljeni višji izobrazbi pred ponujeno premestitvijo oziroma prenehanjem delovnega razmerja. Na to vprašanje se veže tudi presoja primernosti tožnikovega dokaznega predloga. Ta se je nanašal na seznanjenost sodelavcev s pridobljeno višjo izobrazbo in odhodom tožnika na podelitev diplome, kar ni predmet dokazovanja. Navedeno pomeni, da dokazni predlog ni bil primeren, da bi sodišče prve stopnje z njim ugotovilo odločilno dejstvo, in ga ni bilo dolžno izvesti, kar je tudi obrazložilo. Ob predpostavki neprimernosti sodišče ni kršilo prepovedi v obliki vnaprejšnje dokazne ocene, ki lahko temelji le na primernih dokaznih predlogih.

14. Tožniku, ki je zasedal uradniško delovno mesto, je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za strokovno-tehnično delovno mesto upravnika V. Ponujena premestitev, ki jo je tožnik odklonil, je zakonita, saj je po četrtem odstavku 147. členu ZJU mogoče uradnika, če s tem soglaša, premestiti na strokovno-tehnično delovno mesto. Ugotavljanje možnosti premestitve v posledici odvzema pravice izvajanja policijskih pooblastil pred prenehanjem delovnega razmerja je predpisano zaradi varstva oziroma ohranitve zaposlitve uslužbenca. Kolikor delodajalec ugotovi (in v sodnem postopku dokaže), da take možnosti pri policiji ali drugem organu ni, je s tem izpolnjen pogoj za prenehanje delovnega razmerja. Ta se nanaša le na preverjanje možnosti za premestitev na delovno mesto, ki ustreza dejanski izobrazbi uslužbenca. Delodajalec lahko sicer uslužbencu policije v primeru točno opredeljenega kraja opravljanja dela ponudi tudi premestitev v drugem kraju, ki presega omejitve iz drugega odstavka 149. člena ZJU, kot možnost, ki jo uslužbenec lahko sprejme ali ne. Morebitna ponudba takšne premestitve, ki jo uslužbenec odkloni, pa nima za posledico nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi za delo policista v primeru odvzema policijskih pooblastil. 15. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

16. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena in 165. člena ZPP).