Jedro

Tožniku z delom na delovnem mestu po novi PZ ne bo nastala težko nadomestljiva škoda, saj mu je tožena stranka zagotovila delo v okviru njegove zdravstvene zmožnosti. Zato je sodišče pravilno zavrnilo začasno odredbo, s katero je tožnik zahteval odložitev izvajanja nove pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o odložitvi izvajanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo 8.4.2005 sklenila tožeča stranka in tožena stranka, za čas do pravnomočnosti te zadeve, podrejeno za čas do pridobitve zdravstvene ocene o sposobnosti tožeče stranke opravljati dela po pogodbi z dne 8.4.2005. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V pritožbi navaja, da je bila tožeča stranka razporejena na dela urejanje "komunalne dejavnosti - čuvaj na odlagališču" po pogodbi z dne 8.4.2005, ne da bi bil predhodno opravljen nujno potreben zdravniški pregled. Tožeča stranka je prejela obvestilo tožene stranke z dne 14.4.2005, da ima organiziran zdravniški pregled v Zdravstvenem doku Trbovlje, v Ambulanti medicine dela, dne

20.4.2005, to je še istega dne ob 10,30 uri. Vabilo mu ni bilo vročeno po pošti, temveč mu je bi le vrženo v poštni nabiralnik.

Tožeča stranka je odšla na medicino dela zaradi oprave pregleda in tu so jo naročili na pregled za dne 10.5.2005. Pregled je po zakonu obvezen in nujen, ravno iz razloga, da se ugotovi, ali je delavec sposoben opravljati novo delo, in da se odvrne, da delavcu, zaradi obstoječega zdravstvenega stanja, na novem delovnem mestu, ne bi prišlo do poslabšanja zdravja. Že sama opustitev tega nujno potrebnega zdravstvenega pregleda v ambulanti medicine dela, je lahko razlog za izdajo začasne odredbe. Ne gre pozabiti dejstva, da je tožeča stranka zelo bolna in omejeno delovno sposobna, kar narekuje dodatno pozornost, skrb in pregled. Pri tem poudarja, da je tožena stranka navedla, da ji je ponujeno sedaj lažje delo, saj je lažje lopatati na smetišču, kot pa prestavljati mize na tržnici. Lopatanje je nujno potrebno zaradi urejanja smetišča in predstavlja težko fizično delo. Na tržnici pa tožeča stranka ni opravljala fizičnega dela in ni postavljala stojnic, kot to trdi tožena stranka. Imela je na tržnici zgolj organizacijo dela, njej podrejeni delavci pa so postavljali stojnice in opravljali fizična dela, ter med drugim tudi čistili tržnico, kar bi lahko potrdili kot priče J. M., T. R., R. A., R. J. in drugi delavci, ki jih je tožeča stranka imela za opravljanje del na tržnici preko tožene stranke in javnih del. Sodišče prve stopnje pa ugotavlja, da ni razlike med deli, ki jih je sposobna opravljati, in med deli po pogodbi z dne 8.4.2005. Tožena stranka sama priznava, da bo morala tožeča stranka na novem delovnem mestu delati z lopato, kar pomeni krpati luknje in izravnavati teren. Delo z lopato je delo, pri katerem je potrebno ročno dvigovanje in prenašanje bremena s pomočjo lopate. V dopolnilnem izvedenskem mnenju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 28.6.2004 pa je razvidno, da je delavec - tožeča stranka sposobna za delo brez ročnega dvigovanja in prenašanja bremen in da je sposobna le za delo čuvaja. Čuvaj pa ne dela z lopato na delovišču, pa tudi ne ureja deponije in pa tudi ne dela z nevarnimi odpadki, ampak le nadzoruje dogajanje na prostoru. Poleg tega tožeča stranka vlaga v spis še fotografije deponije, iz katerih je razvidno stanje na deponiji oz. na terenu, na katerem bi morala delati. Fotografije namreč potrjujejo, da so navedbe tožene stranke o stanju na deponiji neresnične, da se na deponiji odlagajo nevarni odpadki, da se na deponijo vozi nekontroliran odpadni material in organski odpadki.

Ozračje je nezdravo, prisoten je hud smrad, v zraku pa so prisotni škodljivi hlapi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno pri svoji odločitvi izhajalo iz določbe 1. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - 16/04), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatev. Po 1. odst. prej citiranega člena, kjer so opredeljeni pogoji, glede zavarovanja nedenarne terjatve, za kar gre v tej zadevi, je določeno, da lahko sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, ki so našteti v 2. odst. tega člena in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala upniku; glede na 3. in 4. odst. 270. čl. tega zakona pa tudi, da upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo ter še, da se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, kar pa tožnik - upnik ni izkazal. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da ni ugotovilo možnosti nastopa težko nadomestljive škode za tožečo stranko, v primeru dejanskega pričetka dela na delovnem mestu urejanje komunalne deponije - čuvaja na odlagališču. Namreč tožena stranka je z listinami dokazala svoje navedbe, da je tožeči stranki z novo pogodbo o zaposlitvi z dne 8.4.2005 zagotovila delo v okviru zdravstvene sposobnosti tožeče stranke.

Dopis tožene stranke z dne 15.6.2004 (dokaz B 3) Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Trbovlje, s priloženo delovno dokumentacijo za oceno primernosti delovnega mesta za tožečo stranko, vsekakor dokazuje, da je tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne

14.3.2000 in ponudbo nove pogodbe z dne 8.4.2005 pri ustreznem naslovu preverila oz. preizkusila, ali lahko tožeča stranka glede na svojo invalidnost in s tem delovne omejitve dela na drugem delovnem mestu, kot je določeno v pogodbi z dne 14.3.2000, to je, ali lahko dela na delovnem mestu urejanje komunalne deponije, čuvaj na odlagališču. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je toženi stranki na ta dopis poslal dopolnilno mnenje z dne 28.4.2004, da je na podlagi izvedenskega mnenja z dne 25.1.2001 in opisa delovnega mesta urejanje komunalne deponije - čuvaj na odlagališču, ugotovljeno, da je opisano delo zanj ustrezno (dokaz B 4).

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da le-to ni ugotovilo v tej fazi postopka "razlike v vrsti del, ki jih tožeča stranka lahko opravlja in dela po pogodbi z dne

8.4.2005 na podlagi predloženih dokaznih listin v spisu. Vsekakor pa se lahko zaključi, da je predložena dokazna listina s strani tožene stranke, to je dopolnilno izvedensko mnenje Zavoda za zaposlovanje in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, Izpostava Trbovlje z dne 28.6.2004, da je novo delovno mesto za tožečo stranko ustrezno, primeren dokaz za trditve tožene stranke o neutemeljenosti predlagane začasne odredbe. Zato je iz zgoraj navedenih pravnih in dejanskih razlogov sodišče prve stopnje pravno ter prepričljivo zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in s tako zavrnitvijo ter takimi dejanskimi in pravnimi stališči soglaša pritožbeno sodišče. Tožeča stranka graja tudi dokazno oceno, vendar pri tem ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi potrdil njene pritožbene navedbe glede zdravstvene nesposobnosti za opravljanje teh del, ki so ji bila ponujena z novo pogodbo ob istočasni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11.3.2000. O predlogu za izdajo začasne odredbe pa odloča sodišče na podlagi trditev tožeče stranke v predlogu in v okviru teh presoja ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 365. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP), kot to izhaja iz izreka tega sklepa.