Jedro

Toženka bi morala ob odmeri komunalnega prispevka uporabiti določbe ZPNačrt, določbe občinskega akta, na katerega se sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pa le toliko, kolikor niso v nasprotju z ZPNačrt.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občine Vodice, št. 3520-04/2010-003 z dne 14. 4. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Občini Vodice v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožnici kot investitorici gradnje stanovanjsko poslovnega objekta na parc. št. ... k.o. ... naloženo plačilo komunalnega prispevka v znesku ... EUR. Postopek je bil začet na zahtevo tožnice, ki je zahtevi priložila projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno, na katero komunalno opremo bo objekt priključen ter kakšna je površina gradbene parcele. Odločba je bila izdana na podlagi 143. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), Navodila za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99) in Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vodice (Uradni list RS, št. 63/2000, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 1/02 in 9/03, v nadaljevanju Odlok), po katerih je investitor, ki namerava graditi, dozidati objekt in ki povečuje zmogljivost komunalne infrastrukture, dolžan plačati komunalni prispevek. Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljenega stavbnega zemljišča ter povprečnih stroškov za individualno in kolektivno komunalno opremljenost stavbnih zemljišč. V povprečju stroškov komunalnega opremljanja na kvadratni meter stavbnega zemljišča je bila upoštevana opremljenost s komunalnimi objekti v naslednjih deležih, in sicer glede individualne rabe vodovodno omrežje 20 %, odvajanje odplak 23 % in energija 7 % ter kolektivne rabe ceste 30 %, odstranjevanje odpadkov 2 %, meteorna kanalizacija 8 %, javna razsvetljava 5 % in hidratno omrežje 5 %.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki je bila z v uvodu navedeno odločbo Župana Občine Vodice zavrnjena. V obrazložitvi odločbe pritožbeni organ navaja, da je prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe pridobil odločbo o komunalnem prispevku z dne 21. 10. 1997, na katero se sklicuje tožnica, in na podlagi katere je bil za predmetno parcelo že izračunan komunalni prispevek. Iz njene obrazložitve je razvidno, da so bile na obravnavanem območju zgrajene komunalne naprave in objekti individualne rabe, in sicer vodovod ter elektrika, in skupne rabe, in sicer cesta v makadamski izvedbi. Izpodbijana odločba je bila izdana ob upoštevanju priložene projektne dokumentacije, iz katere je razvidno, da bo predvideni stanovanjsko poslovni objekt možno priključiti na komunalne objekte in naprave individualne rabe, in sicer vodovod, ter skupne rabe, in sicer cesto, odstranjevanje odpadkov, javno razsvetljavo in hidratno omrežje. Tožnica je zavezanka za plačilo komunalnega prispevka na podlagi 2. člena Odloka, po katerem je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tudi investitor gradnje, za katero je potrebno povečanje zmogljivosti priključkov na javno infrastrukturo oziroma za katero se zemljišče komunalno opremlja tako, da se komunalna oskrba izboljša ali na novo uredi. Po 5. členu Odloka mora zavezanec plačati komunalni prispevek za vso javno infrastrukturo, to je za vse zgrajene objekte in naprave individualne in kolektivne rabe, na katere bo objekt možno priključiti. Po 6. členu Odloka se izračun komunalnega prispevka opravi tako, da se površina stavbnega zemljišča zavezanca pomnoži s povečanjem povprečnih stroškov komunalnega opremljanja za kvadratni meter stavbnega zemljišča, upoštevajoč dejansko stopnjo komunalne opremljenosti. Na pritožbene navedbe tožnice odgovarja, da je bila postavka za vodovod sicer res že upoštevana v odločbi iz leta 1997, vendar je iz priložene projektne dokumentacije razvidno, da se bo objekt na novo priključil na vodovodno omrežje oziroma je predviden nov vodovodni priključek. V odločbi iz leta 1997 je bila upoštevana tudi cesta v makadamski izvedbi, predvideni stanovanjski poslovni objekt pa se bo priključil na asfaltirano cesto, kar pomeni, da gre v primeru te postavke za izboljšanje komunalne opremljenosti. Glede na navedeno gre pri spornem izračunu komunalnega prispevka za izboljšanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča oziroma za novo priključevanje na komunalno opremo.

Tožnica v tožbi navaja, da je marca 2009 od prejšnjega lastnika kupila gradbeno parcelo št. ... k.o. ... z že zgrajenimi temelji za izgradnjo hleva v velikosti okoli 400 m2 površine. Za izgradnjo hleva je bila 18. 2. 1998 izdana odločba o gradbenem dovoljenju. Takrat parc. št. ... k.o. ... še ni bila razdeljena na več parcel. Prispevek za opremljanje stavbnega zemljišča je bil plačan za stanovanjsko hišo v izmeri 252,67 m2 in gospodarsko poslopje s hlevom v izmeri 400,10 m2 v znesku 1.425.435,00 SIT. Ob nakupu parcele je bila prepričana, da je komunalna ureditev plačana. Meni, da za isto stvar toženka na more zahtevati dvakratnega plačila. Ima mlado družino z dvema otrokoma in jim ta znesek veliko pomeni.

Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge, ki izhajajo iz obrazložitve odločb prvostopnega in drugostopenjskega organa. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

Tožba je utemeljena.

Iz vsebine izpodbijane prvostopne odločbe in odločbe, izdane v pritožbenem postopku, izhaja, da je bil komunalni prispevek tožnici odmerjen na podlagi ZUreP-1, Navodila za izračun komunalnega prispevka iz leta 1999 in Odloka.

Prvostopenjski upravni organ je pri izdaji odločbe vezan na zakone in podzakonske akte, ki veljajo v času izdaje te odločbe.

Ker se v upravnem postopku praviloma odloča po pravnem in dejanskem stanju zadeve v času odločanja na prvi stopnji, to pomeni, da je treba odmero komunalnega prispevka izvesti skladno s predpisi, ki so veljali v času odločanja na prvi stopnji. Glede na to, da je bila izpodbijana odločba izdana 14. 4. 2010, Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in naslednji, v nadaljevanju ZPNačrt) pa je na podlagi njegovega 113. člena začel veljati 28. 4. 2007, torej pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo pri odločanju treba uporabiti določbe ZPNačrt. ZPNačrt v 1. odstavku 104. člena določa, da se do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo, kolikor niso z njimi v nasprotju, podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi ZUreP-1. Med te predpise je treba šteti tudi predpise, ki so bili sicer sprejeti pred uveljavitvijo ZUreP-1, vendar jim je ZUreP-1 izrecno podaljšal veljavnost. Toženka bi torej morala ob odmeri komunalnega prispevka uporabiti določbe ZPNačrt, določbe občinskega akta, na katerega se sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pa le toliko, kolikor niso v nasprotju z ZPNačrt. Po določbi 1. odstavka 82. člena ZPNačrt se komunalni prispevek določi glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na tlorisno površino objekta in njegovo namembnost, po 2. odstavku istega člena pa minister podrobneje predpiše našteta merila. To je bilo storjeno s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07, dalje Pravilnik). Ta Pravilnik v 5. in 6. členu podrobno opredeljuje vsebino vsakega merila za odmero komunalnega prispevka posebej, poleg tega pa predpisuje tudi formulo, po kateri je treba komunalni prispevek odmeriti.

Sodišče ugotavlja, da ne iz obrazložitve prvostopenjske, ne drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšen način je toženka upoštevala merila iz 1. odstavka 82. člena ZPNačrt oziroma njihove natančnejše opredelitve iz 6. člena Pravilnika, niti to, ali je upoštevala način izračuna, predpisan v 4. odstavku 6. člena Pravilnika.

Iz obrazložitve prvostopenjske in drugostopenjske odločbe namreč izhaja zgolj to, da je toženka namesto kriterijev, predpisanih v Pravilniku, uporabila le kriterija površine stavbnega zemljišča in možnosti priključitve na javno infrastrukturo, kar pa ni v skladu z navedenimi določbami Pravilnika. Zaradi zmotne uporabe predpisov je torej prišlo do tega, da v obrazložitvah odločb sploh niso navedena dejstva, pomembna za pravilno odmero komunalnega prispevka v skladu s Pravilnikom.

Jasno pa niti ni, ali je bil v obravnavanem primeru komunalni prispevek obračunan zaradi priključitve novega objekta na komunalno opremo, ali pa gre le za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, na kar bi se dalo sklepati iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa. V tem primeru se postopek vodi po uradni dolžnosti.

Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi določb 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1) odpravilo ter na podlagi 3. odstavka istega člena vrnilo zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. Po določbi 4. odstavka istega člena je ta organ pri ponovnem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.