Jedro

76. čl. ZZZDR onemogoča izpodbijanje pravnomočne sodbe o razvezi zakonske zveze z revizijo.

Izjemni premoženjski položaj preživninskega zavezanca omogoča odločitev o višini preživnine za ml. otroke tako, da bodo deležni višjega standarda, ki presega povprečne preživninske stroške.

Izrek

Revizija proti odločitvi o razvezi zakonske zveze se zavrže. Reviziji proti izreku o preživnini se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v tem obsegu tako spremeni, da je tožnik dolžan plačevati za preživljanje nedl. A preživnino v znesku 30.000,00 SIT mesečno, za preživljanje nedl. B pa v znesku 25.000,00 SIT mesečno.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne . Mladoletni hčerki je dodelilo v varstvo in vzgojo materi, istočasno pa tožniku naložilo, da mora za preživljanje hčerke A plačevati po 20.000,00 SIT mesečno, za preživljanje hčerke B pa 18.000,00 SIT mesečno, oboje od 6.7.1992 dalje. Takšno preživnino je dolžan plačevati namesto preživnine, ki je bila določena s sodbo z dne 20.11.1987. Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izreku o preživnini tako spremenilo, da je tožniku naložilo, da mora za preživljanje mladoletne A plačevati po 25.000,00 SIT mesečno, za preživljanje mladoletne B pa v znesku 23.000,00 SIT mesečno. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi je vložila tožena stranka revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov po določbi 385. člena ZPP in s predlogom za izdajo ustrezne revizijske odločbe. Izpodbija predvsem odločitev o razvezi zakonske zveze, ker meni, da ni podlage za razvezo, če se eden od partnerjev izseli v drugo lastniško stanovanje in s tem hoče izogniti družinskim obveznostim. Še do danes ni realiziran njen zahtevek za razdelitev skupnega premoženja. Tožnik noče prispevati niti za hrano. Sama je brez dela in zaslužka in brez socialne varnosti. Za preživljanje otrok si mora denar izposojati iz meseca v mesec.

Tožnik na revizijo ni odgovoril, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena, kolikor napada odločitev o razvezi zakonske zveze, utemeljena pa je v obsegu graje izpodbijane sodbe, kolikor je odločila o preživnini.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo. Vendar pa glede na pravne posledice pravnomočne sodbe o razvezi zakonske zveze revizija zoper tako sodbo ni dovoljena. Določba 76. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih onemogoča izpodbijanje pravnomočne sodbe o razvezi zakonske zveze z izrednim pravnim sredstom. Zato je revizijsko sodišče v tem obsegu revizijo tožene stranke v skladu z določbo 389. člena ZPP zavrglo.

V obsegu ostalega revizijskega izpodbijanja pa je mogoče, ne glede na uradni preizkus po 386. členu ZPP, izpodbijano sodbo presoditi le s stališča, ali je bilo glede določitve višine preživnine materialno pravo pravilno uporabljeno. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero je treba paziti po uradni dolžnosti, namreč v pravdi ni bilo.

O višini preživnine za mladoletni hčeri pravdnih strank je bilo znova odločeno po določbi 78. člena ZZZDR, pri čemer so bile po členu 79. ZZZDR upoštevane možnosti vsakega od staršev in potrebe otrok. Statistični podatki za mesec april 1992 opredeljujejo potrebe 15 letnega otroka (A) z zneskom 30.687,00 SIT , potrebe 5 letnega otroka (B) pa z zneskom 25.029,00 SIT mesečno. Pri tem so tožnikove premoženjske razmere ocenjene kot izredno ugodne, medtem ko je toženka brez zaposlitve. V tej smeri obvelja ugotovitev sodišča prve stopnje, da navedeni podatki niso direktno uporabljivi, saj je k preživninskim stroškom mladoletne B treba prišteti še 3.083,00 oskrbnine v Vzgojno varstvenem zavodu, na splošno pa so lahko večji ob upoštevanju splošno znanih potreb otrok teh starosti. Zato je že sodišče druge stopnje sicer upoštevalo, da mora tudi toženka prispevati po svojih zmogljivostih k preživljanju mladoletnih otrok, vendar pa je na prvi stopnji dosojeno preživnino zaradi izredno dobrega premoženjskega položaja tožnika zvišalo na 25.000,00 SIT mesečno za mladoletno A in na 23.000,00 SIT mesečno za mladoletno B. Temeljni razlog za tako zvišanje je našlo v ugotovitvi, da višina preživnine ni odvisna le od potreb preživninskega upravičenca, temveč tudi od zmožnosti zavezanca, pri čemer mora tisti od staršev, katerega premoženjske razmere so izjemno dobre, otrokom omogočiti višji življenjski standard in ugodnejše materialne možnosti za razvoj od povprečnih.

Pravna razlaga, ki jo je sprejelo sodišče druge stopnje in ki se nanaša na zagotavljanje višjega življenjskega standarda otrok, če so za to podane možnosti zavezanca, je v celoti sprejemljiva. S takšnim naziranjem se revizijsko sodišče strinja, vendar pa pri tem ugotavlja, da je pri določitvi višine preživnine bilo vendarle premalo upoštevano. Ob dejstvu, da je toženka brez zaposlitve, bi preživnina, kakor jo je določilo sodišče druge stopnje, v celoti niti ne pokrila potrebnih stroškov za preživljanje otrok po podatkih Ministrstva za zdravstvo in socialno varstvo družine. Ob takšnem stanju pa se izjemni premoženjski položaj tožnika ne bi odrazil na višji življenjski standard obeh deklet in na ugodnejše materialne možnosti za razvoj od povprečnih, kar obvelja celo v primeru, če se upošteva, da je celo mati, ki zaradi nezaposlenosti nima rednih dohodkov, po svojih zmogljivostih dolžna prispevati k preživljanju otrok. Opisana pravna presoja je zato revizijskemu sodišču narekovala odločitev po določbi 395. člena ZPP in torej spremembo izpodbijane sodbe z zvišanjem tamkaj določene preživnine na znesek 30.000,00 SIT za mladoletno A in na znesek 25.000,00 SIT mesečno za mladoletno B. Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih toženka v reviziji ni zaznamovala.

Določbe zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).