Jedro

Izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljivosti obrazložitve v zvezi z ocenjevanjem po obravnavanih (pod)merilih ter glede zneska prejetih zneskov, saj ni razvidno, zakaj je tožnica prejela glede na podeljene točke 36.000,00 EUR od razpoložljivih sredstev, ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, zato je sodišče tožbi ugodilo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-159/2021-3340-3 z dne 1. 4. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju toženka), odločila, da se projekt tožnice z naslovom "...", sprejme v financiranje, in sicer v višini 36.000,00 EUR (I. točka izreka), da se z izvajalcem na podlagi te odločbe sklene pogodba o sofinanciranju in izvedbi projekta (II. točka izreka) in da posebni stroški niso nastali (III. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je toženka objavila Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022, z oznako JPR-MV-2022, objavljen v Ur. l. RS, št. 172/21 z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju javni razpis). Toženka v obrazložitvi uvodoma povzame vsebino javnega razpisa, v nadaljevanju pa navede število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila projektu za posamezno (pod)merilo, skupno število točk ter obrazložitev ocene projekta. Za področje Radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (v nadaljevanju tudi področje B), kamor se uvršča projekt tožnice, je strokovna komisija tožnici za izpolnjevanje vseh devetih (pod)meril dodelila 345 točk od 575 možnih točk.

2.Iz pojasnila ocene strokovne komisije izhaja, da je projekt tožnice "..." vseboval pester nabor programskih vsebin, med katerimi v največji meri izstopajo splošno informativne vsebine in kulturno umetniške. Projekt je bil namenjen vsem poslušalcem Savinjske, Podravske in Zasavske regije. Točke pri (pod)merilih št. 3, 6 in 9 je strokovna komisija podelila avtomatično, individualno pa pri (pod)merilih pod zaporednimi št. 1, 2, 4, 5, 7 in 8. Seštevek točk je odražal mnenje komisije, da je predlagani projekt zmerno aktualen, delno izviren ter manj kakovosten in komunikativen. Projekt je izkazoval zmerni pomen za razvoj posameznih regij in načrtoval poslušalce obveščati o najširšem naboru tematik.

3.Projekt je prinašal določeno dodano vrednost z vidika zagotavljanja kulturne raznolikosti, enakih možnosti spolov ter uveljavljanja strpnosti, saj načrtuje informiranje vseh prebivalcev, s poudarkom na informiranju ranljivih skupin, vendar ga prijava prispevka premalo konkretizira. Projekt je predstavljal, spremljal in objavljal lokalne aktivnosti ter dogodke. Izpostavljena je bila oddaja "Ribja tržnica" in vsebine načrtovane v okviru Mednarodnega leta ribištva in robogojstva. Nadalje je bilo ugotovljeno, da projekt razširja vsebine bodisi v manjšinskih jezikih bodisi obravnava manj zastopane vsebine ("Ribja tržnica"). Tak pristop je pomemben za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti državljanov znotraj regionalnega/lokalnega okolja, v katerem živijo in delujejo. Projekt je nadalje še nakazal minimalno utemeljitev pomembnosti z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter ravnotežnega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov. Sklepno je komisija ugotovila, da prijavljeni projekt ustreza kriterijem razpisa, ter glede na razpoložljiva sredstva, upoštevajoč seštevek vseh točk (345 točk), predlagala sofinanciranje projekta v višini 36.000,00 EUR.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da toženka svoje odločbe ni ustrezno obrazložila. Njena odločitev temelji na obrazložitvi in oceni strokovne komisije, ki pa je pavšalna in skopa. Strokovna komisija naj ne bi pojasnila, zakaj je pri razpisanih merilih tožnici podelila točno takšno število točk, kot je bilo dodeljeno. Iz obrazložitve ni mogoče razbrati povezave med kriteriji javnega razpisa in projektom tožnice. Odločba bi morala vsebovati natančno strokovno oceno, v kateri bi bilo število dodeljenih točk pojasnjeno z vsebinsko utemeljitvijo ocene strokovne komisije. Iz obrazložitve tudi niso razvidni razlogi, zakaj se je tožnici odobrilo sofinanciranje projekta le v višini 36.000,00 EUR v povezavi s skupnim številom dodeljenih točk. Toženka v izpodbijani odločbi navede le, da se sofinanciranje v omenjenem znesku odobri, upoštevajoč razpoložljiva sredstva in seštevek vseh točk, ne pojasni pa, na kakšen način je število točk vplivalo na vsoto dodeljenega zneska. Prav tako toženka v izpodbijani odločbi ni navedla, kolikšna je bila končna vrednost razpoložljivih sredstev, iz katerih so bili sofinancirani izbrani projekti.

5.Nadalje tožnica še ugovarja, da naj bi se strokovna komisija pri ocenjevanju oprla na merila, ki so zastavljena tako, da se iz njih ne da izluščiti samo ene razlage, oziroma dopuščajo različne razlage, zato naj bi bilo ocenjevanje strokovne komisije arbitrarno. Merila bi morala biti ustrezno vsebinsko obrazložena oziroma tako zastavljena, da bi prijavitelj iz njih točno razbral, kakšne pogoje mora izpolnjevati za sofinanciranje projekta.

6.Tožnica še navaja, da skopa obrazložitev pomeni kršitev 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) in 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V obrazložitvi izpodbijanega akta tako ni podanih konkretnih razlogov za podano oceno projekta oziroma dodeljeno število točk po posameznem razpisnem merilu, na podlagi katerih je toženka ocenila, v kolikšni meri Projekt izpolnjuje vsakega od razpisanih meril. Posledično se izpodbijane odločbe sploh ne da preizkusiti, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek, pri tem pa toženki naloži povrnitev stroškov upravnega spora.

7.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

Odločanje brez glavne obravnave

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Tudi sicer pa med strankama ni sporno dejansko stanje.

K I. točki izreka

8.Tožba je utemeljena.

9.V obravnavani zadevi je predmet presoje odločba toženke, s katero sprejela v sofinanciranje projekt tožnice z naslovom "...", ki ga je tožnica prijavila na javni razpis in so ji bila dodeljena sredstva v višini 36.000,00 EUR. Pri tem je med strankama sporna obrazložitev izpodbijane odločbe, iz katere ni razbrati povezave med kriteriji javnega razpisa in razlogov za sprejem odločitve toženke, kakor tudi, zakaj je toženka tožnici podelila zgolj 36.000,00 EUR od zaprošenih sredstev.

10.Tožnica v tožbi izpostavlja, da izpodbijana odločitev temelji na obrazložitvi in oceni strokovne komisije, ki je pavšalna in skopa. Ugovarja tudi samim merilom, da so zastavljena tako, da iz njih ni mogoče izluščiti ene same razlage, zato je bilo ocenjevanje strokovne komisije povsem arbitrarno.

11.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je ob upoštevanju smiselne razlage ZUP, presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno-tehničnih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Odločanje na podlagi javnega razpisa skladno s stališči sodne prakse nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o drugi javnopravni zadevi po 4. členu ZUP. To pomeni, da se pri odločanju o taki zadevi določbe ZUP uporabljajo smiselno, kolikor konkretno področje ni urejeno s posebnim postopkom. Tudi Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), ki predstavlja pravno podlago izpodbijane odločbe, v prvem odstavku 100. člena glede vprašanj postopkov javnega razpisa, ki jih ne ureja, napotuje na smiselno uporabo ZUP. Sodišče zato razpisne pogoje upošteva zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pa ne odvezuje toženke, da svojo odločitev obrazloži, saj se le tako stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.

12.Skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere se je pri tem upravni organ oprl; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če strokovna ocena ni konkretizirana do te mere, da prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Dodeljevanje sredstev namreč ne sme biti arbitrarno, zato mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le tako prijavitelj seznani z načinom, kako so bila uporabljena merila, in če oceni, da je bilo pri tem kaj spregledano, kršitev uveljavi s pravnimi sredstvi.

13.Konkretno so bila merila navedena v javnem razpisu: Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022, z oznako JPR-MV-2022, in sicer v 8. točki - Ocenjevanje projektov. Merila so bila določena glede na področje. Merila 8.1. predstavljajo Merila za ocenjevanje programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov in elektronskih publikacij (področje A) in Merila za ocenjevanje programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oziroma nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa (področje B). Za področje A je bilo skupaj možnih 500 točk, za področje B pa 575 točk. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil projekt tožnice presojan glede na področje B, za katerega so bila določena nadaljnja (pod)merila: pomen projekta za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti ali posebnih vsebin (25 točk); kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk); pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine (10 točk); zagotavljanje upoštevanja načela kulturne raznolikosti, načela enakih možnosti spolov ter uveljavljanja strpnosti (10 točk); omogočanje uresničevanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti lokalnim in manjšinskim skupnostim in ali se razširja v manjšinskih jezikih (10 točk); zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk); pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke); zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki) in nepridobitnost programa (5 točk). Možnih je 115 točk po posameznem članu strokovne komisije, tj. skupaj 575 točk.

14.Ocenjevanje projekta je temeljilo na mnenju strokovne komisije. Način ocenjevanja je predpisan v 8.3. točki javnega razpisa, ki določa, da vsak član strokovne komisije samostojno oceni in točkuje vsak posamezen projekt. Skupno število točk, ki jih prejme posamezen projekt, predstavlja vsoto točk, ki so jih posameznemu projektu dodelili vsi člani strokovne komisije. Če je posamezen član strokovne komisije pri določenem projektu v konfliktu interesov, projekta ne sme ocenjevati in se izloči iz ocenjevanja. V tem primeru se seštevku točk preostalih članov strokovne komisije pri vsakem posameznem razpisnem merilu prišteje povprečje tega seštevka. Strokovna komisija na podlagi doseženih točk in razpoložljivosti sredstev izdela predlog prejemnikov sredstev. Končno odločitev o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega projekta na podlagi predloga strokovne komisije sprejme minister. Pri tem je ugotoviti, da ni navedbe, koliko članov je štela strokovna komisija. Glede na podeljene točke je zgolj sklepati, da je bilo pet članov strokovne komisije. Sodišče še pripominja, da je pri vsebinski presoji in ocenjevanju posameznih (pod)meril treba upoštevati, da je prisoten človeški faktor, zato je del vsake ocene določena stopnja subjektivnosti, logična posledica tega pa so lahko različne ocene posameznih ocenjevalcev pri ocenjevanju istih vlog, ki pa še ne pomenijo nezakonitost postopka.

15.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prijava tožnice pri (pod)merilu Pomen projekta za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti ali posebnih vsebin, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 14, 15, 16, 18, 15, od skupno 25 točk. Pri naslednjem (pod)merilu Kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: aktualnost: 6, 6, 7, 8, 5; izvirnost: 6, 7, 6, 6, 6; kakovost: 5, 6, 6, 7, 6 in komunikativnost: 6, 6, 5, 5, 5, od skupno 44 točk. Pri (pod)merilu Pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 10, 10, 10, 10, 10, od skupno 10 točk. Pri (pod)merilu Zagotavljanje upoštevanja načela kulturne raznolikosti, načela enakih možnosti spolov ter uveljavljanja strpnosti, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 5, 5, 8, 6, 6, od skupno 10 točk. Pri (pod)merilu Omogočanje uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti lokalnim in manjšinskim skupnostim in ali se razširja v manjšinski jezik, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 4, 5, 6, 6, 8, od skupno 10 točk. Pri (pod)merilu Zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 6, 6, 6, 6, 6, od skupno 6 točk. Pri (pod)merilu Pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 1, 1, 1, 1, 1, od skupno 3 točke. Pri (pod)merilu Zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije, s strani posameznih članov komisije ocenjena z naslednjim številom točk: 0, 1, 0, 1, 1, od skupno 2 točki. Pri (pod)merilu Nepridobitnost programa pa s strani posameznih članov komisije ocenjena z 0 točk, skupno od 5 točk. Skupni seštevek točk je bil 345 od skupno 575 točk za področje B. Iz izpodbijane odločbe še izhaja, da je strokovna komisija točke pri (pod)merilih 3, 6 in 9 podelila avtomatično po pregledu. Individualno pa so člani strokovne komisije projekt ocenili pri (pod)merilu pod zaporedno številko 1, 2, 4, 5, 7 in 8.

16.Sodišče ugotavlja, da glede na navedeno iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti razlogov, zakaj so posamezni člani komisije podelili določeno število točk za posamezno (pod)merilo ter zakaj tožnica pri posameznem (pod)merilu ni prejela maksimalnega števila točk oz. več od dodeljenih. Merila so sicer predpisana, niso pa navedeni kriteriji in razlogi, ki so posameznega ocenjevalca privedli do tega, da je tožnici podelil manjše število točk od maksimalno možnih, čeprav so se njihove ocene med seboj razlikovale. Tudi z vpogledom v upravni spis ni mogoče ugotoviti, zakaj je posamezen ocenjevalec pri posameznem kriteriju iz (pod)meril podelil manjše število točk. Obrazložitev in ocena strokovne komisije je strnjena na 6. strani izpodbijane odločbe, pri tem pa ni mogoče nedvoumno razbrati, h kateremu (pod)merilu spada posamezen del obrazložitvi. Uporabljeni so izrazi, ki dopuščajo različno razlago. Toženka tako razlaga, da je predlagani projekt zmerno aktualen in delno izviren, manj pa kakovosten in komunikativen. Pri tem razlogov, kaj pomeni "zmerno aktualen" ali "delno" izviren, "manj pa kakovosten in komunikativen", toženka ni pojasnila. Ali nadalje "projekt izkazuje zmerni pomen za razvoj posameznih regij", pri čemer primarno sploh ni jasno, h kateremu podmerilu spada ta obrazložitev, uporabljenih je veliko splošnih izrazov, ki so nepojasnjeni v razmerju do ocenjevalcev (načrtuje "določeno dodana vrednost", nakazuje "minimalno utemeljitev pomembnosti" ipd.). Čez celotno obrazložitev so uporabljeni splošni izrazi in povzemanje (pod)meril. Na podlagi obstoječe obrazložitve so zgolj nanizani podatki, ki pa jih ni mogoče povezati s številom podeljenih točk. Zaradi navedenega je ugotoviti neskladje med številčno oceno in obrazložitvijo ocene, ki je z vidika standarda obrazloženosti odločbe ni mogoče preizkusiti.

17.Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa tudi ni razvidno, zakaj je tožnica prejela glede na podeljene točke (le) 36.000,00 EUR od razpoložljivih sredstev.

18.Sodišče se opredeljuje še do ugovora tožnice, da odločba pomeni kršitev 22. člena URS, ki ureja enako varstvo pravic. Tožnica v tem delu ne konkretizira, katero dejanje v razmerju do toženke posega v enako varstvo pravic po 22. členu URS. Postopek javnega razpisa je namreč specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev. Projekti, ki so prijavljeni na javni razpis, morajo biti zato ovrednoteni glede na vnaprej določene kriterije v javnem razpisu, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog, ki se večinoma obravnavajo pisno. V postopku javnega razpisa je bistveno, da se vsem prijaviteljem zagotovi pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa. Sodišče v tem delu ugotavlja, da iz navedb tožnice ne izhaja konkretizirano, da bi jo toženka obravnavala drugače v primerjavi do ostalih prijaviteljev, tudi sicer pa se tožnica z ugovori osredotoči na obrazložitev izpodbijane odločbe. Sodišče ugotavlja, da je ugovor tožnice, glede kršitve enakega varstva pravic, v tem delu pavšalen in neutemeljen.

19.Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe zaradi pomanjkljivosti obrazložitve v zvezi z ocenjevanjem po zgoraj obravnavanih (pod)merilih ter glede zneska prejetih zneskov ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).

20.Glede na ugotovljene bistvene kršitve postopka je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 opravilo ter zadevo vrnilo toženki, da v ponovnem postopku izda novo odločbo. Pri tem je toženka vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1), kar pomeni, da bo morala ustrezno dopolniti obrazložitev izpodbijane odločbe, in obrazložitev utemeljiti na način, da bo razvidno, zakaj tožnica v posameznem (pod)merilu ni prejela maksimalnega števila možnih točk oz. več točk od dodeljenih, kakor tudi, zakaj je prejela sredstva zgolj v višini, kot bo toženka odločila v ponovljenem postopku, in ne več ali manj. Če se bo izkazalo, da v prejšnjem postopku izdelane ocene ne vsebujejo ustrezne utemeljitve, bo morala toženka izvesti ponoven postopek ocenjevanja tožničine vloge in odločitev tudi ustrezno obrazložiti.

K II. točki izreka

21.Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.

22.Tako je pri odmeri višine stroškov, čeprav jih je tožnica priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo tožniku ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

23.Sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa v znesku 148,00 EUR tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1 c) k tar. št. 6.1 Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

Tako sodbi Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju UPRS): I U 918/2021 z dne 21. 9. 2023, I U 15/2022 z dne 27. 10. 2022.

Tako sodbe UPRS: I U 1488/2017 z dne 29. 8. 2019, sodba I U 1162/2016 z dne 21. 3. 2017, I U 508/2016 z dne 24. 5. 2018 in druge.

Tako tudi sodba UPRS I U 15/2022 z dne 27. 10. 2022.

Po posameznem članu strokovne komisije.

Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 4, 214, 214/1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (2002) - ZUJIK - člen 100, 100/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.