Jedro

Iz dopisa Finančne uprave RS izhaja, da ima tožeča stranka neplačane obveznosti, prizadeta stranka pa takšnih neplačanih obveznosti nima. Po presoji sodišča ugotovljena ugotovitev zadošča za izločitev ponudbe tožeče stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je v Uradnem listu RS, št. 52/2014 z dne 11. 7. 2014 objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb urejanja javnih in drugih površin v Občini Radenci. Z obvestilom št. 35403-0004/2014-18 z dne 2. 9. 2014 je Občina Radenci odločila, da se za javno naročilo podelitev koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb urejanje javnih in drugi površin v Občini Radenci ne izbere nobena izmed prispelih ponudb, saj sta obe prispeli ponudbi nepopolni, nepopolno ponudbo pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN-2) izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Zoper takšno odločitev sta vložila pritožbo družba A. d.o.o. in tožeča stranka, z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo pa je župan Občine Radenci pritožbi družbe A. d.o.o. ugodil (1. točka izreka), pritožbo tožeče stranke pa zavrnil (2. točka izreka). S 3. točko izreka je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku A. d.o.o., ki je oddal popolno in hkrati glede na postavljena merila tudi najugodnejšo ponudbo. Odločitev št. 35403-0004/2014-18 z dne 2. 9. 2014 je s to odločbo odpravil (4. točka izreka). Drugostopni organ ugotavlja, da ponudnik A. d.o.o. izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije vključno z referencami, zato je njegovi pritožbi ugodil. Na podlagi potrdila Občina Apače z dne 25. 8. 2014 je ugotovil, da je ponudnik nekatera izmed del, za katere so se zahtevale reference, že opravljal, vseh pa ni bilo mogoče opraviti, saj za to ni bilo realnih možnosti. Naročnik je npr. od ponudnika zahteval referenco urejanja vaških središč (Hrastje, Mota, Kapela, Boračeva), ta vaška središča pa se nahajajo samo v Občini Radenci in tako od ponudnika ni mogoče pričakovati, da bi jih že kdaj opravil. Pritožbeni organ tako ugotavlja, da družba A. d.o.o. izpolnjuje vse reference, zahtevane z razpisno dokumentacijo, z izjemo tistih, ki so specifične narave in bi ponudnika postavljale v neenakopraven položaj napram ostalih ponudnikov. Zato je njegovi pritožbi ugodil in odločil, da se javno naročilo odda njemu.

Z isto odločbo je pritožbeni organ pritožbo tožeče stranke zavrnil, saj je pritrdil prvostopni odločitvi, da je imela tožeča stranka na dan oddaje ponudbe neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50,00 € ali več. Glede na to, je treba tožečo stranko v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-2 izločiti, zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. Tožeča stranka v vloženi tožbi oporeka ugotovitvi drugostopnega organa, da ponudnik A. d.o.o. izpolnjuje zahteve iz razpisane dokumentacije, saj po mnenju tožeče stranke v zadnjih treh letih ni v celoti opravljal del, ki so predmet koncesije. Drugostopni organ se v svoji odločitvi omeji le na ugotovitev v zvezi z vzdrževanjem vaških jeder, ni pa upošteval ostalih opravil, ki jih izbrani ponudnik prav tako ni izvajal. Odločitev župana je torej v tem delu napačna in bi bilo treba v tem delu pritrditi odločitvi prvostopnega organa.

Tožeča stranka pa se ne strinja z drugostopno odločitvijo glede pomanjkljivosti ponudbe, ki jo je oddala tožeča stranka. Navaja, da bi morala tožena stranka od davčnega urada zahtevati razkritje podatkov, na osnovi tega pa bi lahko ugotovila, da je imela tožeča stranka plačane vse davke in prispevke v času vložitve ponudbe. V tem delu je torej ostalo dejansko stanje nerazčiščeno, posledično pa je napačna izpodbijana odločitev. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločitev odpravi in vrne v ponovno odločanje, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in navaja, da je imela v dopisu Davčnega urada Murska Sobota z dne 12. 8. 2014, iz katerega jasno izhaja, da je imela tožeča stranka na dan oddaje ponudbe 11. 8. 2014 neplačane obveznosti v vrednosti 50,00 € ali več, zadostno podlago za ugotovitev, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogoja plačila vseh davčnih in drugih obveznosti. Ta ugotovitev pa je zadostna za odločitev, da se tožečo stranko v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-2 izloči iz postopka javnega naročanja. Iz tega razloga predlaga, da sodišče tožbo zavrne in priglaša stroške tega upravnega spora.

Odgovor na tožbo je v predmetni zadevi vložila tudi družba A. d.o.o., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta oseba v skladu s 3. alineo 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prizadeta stranka se v celoti strinja z odločitvijo drugostopnega organa in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v Uradnem listu RS, št. 52/2014 z dne 11. 7. 2014 objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb urejanja javnih in drugih površin v Občini Radenci, razpisna dokumentacija in dodatne informacije pa se nahajajo na sedežu Občine Radenci ter na njeni spletni strani. Prijave je bilo treba oddati najkasneje do 11. 8. 2014. V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 80. členom ZJN-2 in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne.

Na predmetni razpis sta se prijavili tožeča in prizadeta stranka, po odločitvi drugostopnega organa pa je bila tožeča stranka iz postopka izločena, koncesija pa podeljena prizadeti stranki. Odločitev za izločitev ponudbe tožeče stranke temelji na tretjem odstavku 42. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50,00 € ali več.

Iz dopisa Finančne uprave RS z dne 12. 8. 2014 izhaja, da ima tožeča stranka neplačane obveznosti v vrednosti 50,00 € ali več, prizadeta stranka takšnih neplačanih obveznosti nima. Po presoji sodišča zgoraj ugotovljene ugotovitve zadoščajo za izločitev ponudbe tožeče stranke. Dopis Finančne uprave RS z dne 12. 8. 2014 je popolnoma jasen, tožeča stranka pa svojega pavšalnega predloga po „razkritju“ podatkov ne konkretizira in ne pojasni, zakaj bi bili podatki, navedeni v tem dopisu, napačni.

Glede na to, da je bila ponudba tožeče stranke utemeljeno izločena, so brezpredmetne njene navedbe, ki se nanašajo na izbranega ponudnika, saj si tožeča stranka svojega položaja ne more več izboljšati. Ne glede na to sodišče dodaja, da je zaključek drugostopnega organa, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje, ustrezno obrazložen, zato sodišče njegovo odločitev povzema (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.