Jedro

Okoliščina, ki jo je pri presoji upravičenosti oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati, je tudi višina sodne takse, pri tem pa ni mogoče upoštevati obveznosti plačila morebitnih taks v drugih postopkih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi (1. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je odločalo le o pritožbi dediča R. Š. zoper sklep z dne 8.4.2009, čeprav se je le-ta pritožil tudi zoper sklep z dne 15.1.2009. S sklepom 8.4.2009 je bil zavrnjen dedičev predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sklep z dne 15.1.2009, s katerim je bil zavržen dedičev predlog za izdajo delnega sklepa o dedovanju, ni moglo odločati. Plačilo sodne takse za pritožbo je namreč procesna predpostavka za njeno obravnavanje (1. odst. 105.a člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB3; št. 45/08; ZPP v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju; Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami; ZD).

O pritožbi zoper sklep z dne 8.4.2009 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dediča z dne 2.2.2009 za oprostitev plačila sodne takse (1. točka izreka) in dediču (2. točka izreka) odmerilo takso za pritožbo zoper sklep D 110/2000 z dne 15.1.2009 v višini 16,00 EUR. Ocenilo je, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. odst. 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008; v nadaljevanju ZST-1).

Zoper sklep se je pritožil dedič iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča razveljavi in ugodi taksni oprostitvi. Z zavrnitvijo predloga za taksno oprostitev so mu kratene pravice do sodnega varstva. Poudarja, da ni upoštevana določba 168. člena ZPP, po kateri je treba skrbno proučiti vse okoliščine. Upoštevati bi bilo treba, da je brez premoženja, bolan, likvidnostno nesposoben, kar velja tudi za oba sinova M. in D.. D. je še vedno nezaposlen izredni študent. Žaljiva je ugotovitev, da s plačilom 16,00 EUR ne bo ogroženo preživljanje in celo zdravje, saj je sodišču znano, da je takih zadev izdanih najmanj 6 na mesec. Sodišče je, kljub odločbi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 158/2007 z dne 15.2.2007, zavrnilo njegov predlog, ker očitno ne ve, da odločba Bpp 158/2007 z dne 18.3.2009 še ni dokončna. Ugotovitev, povzeta iz omenjene odločbe, da naj bi mesečno prejemal 782,36 EUR, je v popolnem nasprotju z dokazi, vloženimi v spis, da mesečno prejme od 400,00 EUR do 550,00 EUR. Upoštevati bi bilo treba študij sina D., ki se šola proti plačilu in ne na račun države. Opozarja, da bo zaradi stalnih kršitev človekove pravice dostopnosti do enakega sodnega varstva, prisiljen vložiti pritožbo na mednarodno sodišče in zato prosi, da se mu do takrat odloži plačilo taks. Podrejeno predlaga, da se ga v bodoče oprosti vseh taks in stroškov postopkov pred sodišči. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks po 1. odst. 11. člena ZST-1, ki se ga na podlagi 168. člena ZPP uporablja pri odločanju glede oprostitve plačila sodnih taks.

Pritožnik kot nosilni razlog, spričo katerega po njegovem prepričanju izpodbijana odločitev ni pravilna in je protiustavna, navaja, da mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Sklicuje se na odločbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 158/2007 z dne 15.2.2007, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne velja več. Z odločitvijo Bpp 158/2007 z dne 18.3.2009, je namreč dediču prenehala (od 18.11.2007) pravica do redne brezplačne pomoči, kar je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo.

Okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, da znaša povprečna mesečna pokojnina dediča okrog 782,00 EUR, da nima več preživninske obveznosti in zlasti, da znaša sodna taksa le 16,00 EUR, ne nudijo podlage za oprostitev taks, kot se zavzema pritožnik. Pritožbeno sodišče sicer verjame pritožniku, da sinovoma denarno pomaga, ker sta brez zaposlitve oziroma, ker sin D. še izredno študira, vendar tega pri presoji okoliščin za oprostitev taks (4. odstavek 11. člena ZST-1), ne more upoštevati. Upošteva se le osebe, do katerih ima preživninsko obveznost. Upoštevaje starost pritožnikovih sinov (32 let in 28 let), ju po veljavni zakonodaji ni več dolžan preživljati in ju zato tudi ni mogoče šteti za družinska člana. Omenjena okoliščina je bila tudi podlaga za ukinitev brezplačne pravne pomoči. Okoliščina, ki jo je pri presoji upravičenosti oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati, je tudi višina sodne takse (v obravnavani zadevi 16,00 EUR), pri čemer ni mogoče upoštevati obveznosti plačila morebitnih taks v drugih postopkih, na kar se pritožnik sklicuje. Neutemeljene so pritožnikove trditve, da prejema mesečno pokojnino povprečno v višini 400,00 EUR do 550,00 EUR in ne 782,36 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje. Kot je razvidno iz pritožbi priloženih odrezkov pokojnine, je pokojnina v februarju 2009 in marcu 2009 znašala 810,00 EUR, res pa je, da je dejansko izplačilo zaradi odtegljajev nižje, kar ni pravno upoštevno. Ne glede na to, pa tudi, če bi se upoštevalo, da pritožnik prejema le okrog 500,00 EUR, ob dejstvu, da nima več preživninske obveznosti, ne bi mogel doseči oprostitve plačila sodne takse. Upoštevaje višino sodne takse (16,00 EUR), ni mogoče šteti, da bi bila z njenim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, kar je pogoj za oprostitev po 1. odst. 11. člena ZST-1. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 163. členom ZD) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v 1. točki njegovega izreka.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da bo moralo sodišče prve stopnje v zvezi s plačilom sodne takse (2. točka izreka sklepa) postopati po 34. členu ZST-1, ki velja od 1.10.2008. Dediču je treba poslati nalog za plačilo z ustreznim opozorilom po 4. odstavku 34. člena ZST-1.