Jedro

Odločba z 2. 3. 2023, ki jo je tožnica brez dvoma prejela 16. 3. 2023, je dokončni upravni akt, ki bi se lahko samostojno izpodbijal pred tem sodiščem. S to odločbo je namreč tožena stranka spremenila Odločbo Zavoda in odločila o upravičenju mladoletne B. B. do brezplačne oskrbe v CUDV D. in CUDV E. Če se tožnica s to odločbo ni strinjala, bi morala zoper njo pravočasno (t. j. pred iztekom 30-dnevnega prekluzivnega roka oziroma najkasneje do 17. 4. 2023) vložiti tožbo pred tem sodiščem. K takšnemu postopanju jo je pravilno napotila tudi tožena stranka v pouku o pravnem sredstvu v Odločbi z 2. 3. 2023, ki pa mu tožnica (pravočasno) ni sledila, saj je tožbo vložila šele 27. 10. 2023.

Dopolnilna odločba časovno gledano sledi predhodni izdaji druge odločbe, vsebinsko gledano pa se z njo odloči o vprašanjih, o katerih v že izdanih odločbah ni bilo odločeno, pa bi moralo biti. Določba 220. člena ZUP je torej podlaga za izdajo samostojne odločbe, s katero se odloči o še nerešenem zahtevku ali delu zahtevka tako, da je izrek te odločbe sam po sebi izvršljiv.

Pritožbo bi tožnici toženka morala vročiti v odgovor in ji določiti rok, v katerem bi se lahko seznanila s pritožbenimi razlogi in nanje odgovorila. S tem bi tožena stranka poskrbela, da bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Sodišče Dopolnilne odločbe ne more preizkusiti.

Izrek

I.Tožba zoper odločbo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje številka 60340/77/2022/29 z dne 2. 3. 2023, se zavrže.

II.V preostalem delu se tožbi ugodi. Dopolnilno odločbo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje številka 60340/77/2022/32 z dne 31. 8. 2023 se odpravi ter se v tem delu zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

III.Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prizadeta stranka A. A. sam nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

Upravni postopek

1.Z odločbo št. 6901-1337/2017-69 z dne 25. 8. 2022 je Zavod RS za šolstvo - OE Kranj odločil, da mladoletna B. B., roj. ... 2013, stanujoča na naslovu tožnice, ostane vključena v posebni program vzgoje in izobraževanja. Z dokončnostjo odločbe se vključi v Center za usposabljanje, delo in varstvo D. (v nadaljevanju CUDV D.), za kar sta dolžna poskrbeti njena starša1. Ta odločba velja do zaključka posebnega programa vzgoje in izobraževanja mladoletne B. B. (v nadaljevanju Odločba Zavoda).

2.B. B., ki ima v tem upravnem sporu položaj prizadete stranke, je zoper Odločbo Zavoda vložil pritožbo.

3.Z odločbo št. 60340/77/2022/29 z dne 2. 3. 2023 je tožena stranka ugodila pritožbi A. A. zoper Odločbo Zavoda. Spremenila je 1. točko izreka Odločbe Zavoda tako, da je mladoletna B. B. upravičena do brezplačne oskrbe in sicer do 31. 8. 2023 v CUDV D., od 1. 9. 2023 dalje pa v Centru za usposabljanje, delo in varstvo E. (v nadaljevanju CUDV E.), in ob pouka prostih dnevih do brezplačnega prevoza od prebivališča do CUDV ter nazaj. V preostalem delu je 1. točka izreka Odločbe Zavoda ostala nespremenjena (v nadaljevanju Odločba z 2. 3. 2023).

4.Dne 31. 8. 2023 je tožena stranka izdala dopolnilno odločbo št. 60340/77/2022/32, s katero je Odločbo z 2. 3. 2023 dopolnila tako, da je ugodila pritožbi A. A. in odpravila Odločbo Zavoda. Hkrati je odločila, da mladoletna B. B. ostane usmerjena v posebni program vzgoje in izobraževanja. Z dokončnostjo odločbe se do 31. 8. 2023 vključi v CUDV D., od 1. 9. 2023 dalje pa v CUDV E. V obeh CUDV je upravičena do brezplačne oskrbe in ob pouka prostih dnevih do brezplačnega prevoza od prebivališča do CUDV ter nazaj. Za otrokovo vključitev v navedena CUDV sta dolžna kot zakonita zastopnika poskrbeti njegova starša. Ta odločba velja do zaključka posebnega programa vzgoje in izobraževanja mladoletne B. B. (v nadaljevanju Dopolnilna odločba).

Tožba

5.Zoper Dopolnilno odločbo in Odločbo z 2. 3. 2023 tožnica vlaga tožbo in sodišču predlaga, da ju odpravi ter samo odloči o zadevi2. Podredno naj po odpravi obeh navedenih odločb zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi3.

6.Uvodno pojasni, da je mati mladoletne B. B., ki kot otrok s posebnimi potrebami potrebuje vključitev in oskrbo v CUDV. Deklica ima celosten zaostanek v razvoju, je težje duševno in gibalno ovirana in ima napredujočo ledvično odpoved. Zaradi napredujoče kronične bolezni jo še posebej izčrpa vsakodnevna vožnja in namestitev v celodnevno oskrbo. V luči tega je bila z Odločbo Zavoda pravilno vključena v CUDV D. Ta odločitev je deklici v največjo korist, tožnici pa omogoča, da se priuči perinatalne dialize. Dekličin oče A. A. se je zoper Odločbo Zavoda pritožil, zato je tožena stranka izdala Odločbo z 2. 3. 2023, zatem pa še Dopolnilno odločbo, s katerima je deklico samovoljno, nestrokovno in nezakonito premestila v CUDV E. Po mnenju tožnice sta bili obe navedeni odločbi izdani zaradi pritiskov A. A., v nasprotju z zdravniškim izvidom z dne 3. 8. 20224, določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP-1).

7.Tožnica ugovarja, da ji tožena stranka pritožbe A. A. ni vročila v odgovor, zato ji datum vložitve pritožbe in pritožbeni razlogi niso znani. Glede na to ni mogoče ugotoviti ali je bila pritožba vložena pravočasno, tožnica pa se o pritožbenih razlogih ni mogla izjaviti. Iz obrazložitve Odločbe z 2. 3. 2023 izhaja le, da se je A. A. pritožil, ker ni soglašal s tem, da se mladoletno B. B. namesti v CUDV D. Prav tako ni znano ali je tožena stranka v pritožbenem postopku odločala v okviru pritožbenih razlogov. Z Dopolnilno odločbo je spremenila Odločbo Zavoda, ki je bila izdana že pol leta pred tem. Tožnica meni, da je tožena stranka odločila preko pritožbenih navedb, saj je v II. točki izreka Dopolnilne odločbe nadomestila Odločbo o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo - OE Kranj št. 6901-1337/2017-59 z dne 19. 4. 2021, čeprav te odločbe s predmetno pritožbo ni bilo mogoče več izpodbijati. Pritožba bi bila lahko vložena le zoper Odločbo Zavoda.

8.V nobenem primeru tožena stranka ne bi smela ugoditi pritožbi in otroka premestiti v CUDV E. zgolj zato, ker A. A. ni podal soglasja za namestitev v CUDV D. ZUOPP-1 namreč v tretjem odstavku 29. člena določa, da če se starši ne strinjajo s predlaganim vzgojno-izobraževalnim zavodom in ni mogoče uskladiti njihovih pričakovanj z obstoječo mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov, se vključi otroka v najbližji vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje odločbe o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Takšen najbližji zavod je CUDV D. Poleg tega tožena stranka za odločitev, da se mladoletna B. B. namesti v CUDV E., predhodno ni pridobila soglasja tožnice. V nadaljevanju tožbe so podani številni razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se deklico namesti v celodnevno oskrbo in varstvo v CUDV D.

9.Tožnica tudi meni, da Dopolnilna odločba temelji na napačni pravni podlagi 220. člena ZUP in 30. člena ZUOPP-1. Tožena stranka namreč ne bi smela popravljati ali vsebinsko dopolnjevati svoje predhodne odločitve, s tem posegati v pravno varnost strank ter kršiti 22. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pred izdajo Dopolnilne odločbe bi morala izpeljati nov ugotovitveni postopek in med drugim upoštevati, da sta tako CUDV D. kot tudi CUDV E. 17. 10. 2023 na Zavod RS za šolstvo podala skupno pobudo za izdajo začasne odredbe o usmeritvi mladoletne B. B. v posebni program vzgoje in izobraževanja v CUDV D. Ugotovitveni postopek, ki ga je tožena stranka vodila le pred izdajo Odločbe z 2. 3. 2023 (ne pa tudi pred izdajo Dopolnitvene odločbe), je nezakonit in v škodo otroka. Z Odločbo z 2. 3. 2023 tožena stranka ni odpravila Odločbe Zavoda, zato ne bi smela smela spreminjati njene vsebine. Iz tega razloga je nezakonita tudi Dopolnilna odločba.

10.Tožnica ugovarja pristojnosti tožene stranke za odločanje o pritožbi A. A. Skladno z določbo tretjega odstavka 32. člena ZUOPP-1 bi moral o njegovi pritožbi odločati minister, ne pa podsekretarka ministrstva F. F., ki ni izkazala ministrovega pooblastila za odločanje.

Odgovor na tožbo

11.Tožena stranka se v odgovoru na tožbo opira na razloge obeh izpodbijanih aktov. Prereka pravočasnost tožbe zoper Odločbo z 2. 3. 2023. Navaja, da te odločbe Dopolnilna odločba ne spreminja, saj odloča o delih zahtevka oziroma točkah odločbe o usmeritvi, o katerih še ni bilo odločeno. Zato pred izdajo Dopolnilne odločbe ni bilo treba izvesti novega ugotovitvenega postopka. Po mnenju tožene stranke priloženo pooblastilo in objava na spletni strani potrjujeta, da je minister pooblastil F. F. za odločanje v tem upravnem postopku. A. A. je pritožbo zoper Odločbo Zavoda vložil pravočasno, z vložitvijo tega pravnega sredstva je bila tožnica seznanjena. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zoper Odločbo z 2. 3. 2023 zavrže, zoper Dopolnilno odločbo pa zavrne.

12.Prizadeta stranka A. A. (v nadaljevanju A. A.) v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe. Navaja, da je tožena stranka upoštevala spremenjene okoliščine in z Odločbo z 2. 3. 2023 mladoletni B. B. priznala upravičenost do brezplačne oskrbe v CUDV D. do 31. 8. 2023, od 1. 9. 2023 dalje pa v CUDV E. Pomotoma ni odločila o vseh vprašanjih postopka, zato je izdala Dopolnilno odločbo. S tem aktom je Odločbo Zavoda izrecno odpravila, hkrati pa odločila, da mladoletna B. B. ostane usmerjena v posebni program vzgoje in izobraževanje ter se vključi v omenjena CUDV v navedenih časovnih terminih. Z izdajo Dopolnilne odločbe ni v ničemer spremenila Odločbe z 2. 3. 2023, zoper katero se tožnica ni pritožila. A. A. zanika, da bi ga tožena stranka kakorkoli ščitila, pritožbo zoper Odločbo Zavoda je bil primoran vložiti, saj v postopek pred njeno izdajo ni bil vključen. Na očitek tožnice, da ji ni bila vročena njegova pritožba, odgovarja, da je imela pravico do izjave in da je bila obveščena o vseh relevantnih korakih v ugotovitvenem postopku. Sodelovala je s toženo stranko in se strinjala s spremembo dekličine namestitve. Prepričan je, da je v največjo korist mladoletne B. B., da je nameščena v CUDV E., saj je bolje, če večji del voženj prevzameta starša, namesto da se ona večkrat tedensko vozi več kot 100 km dnevno zaradi življenjsko pomembne zdravstvene oskrbe. A. A. poudarja, da je ZUOPP-1 specialni predpis, ki omogoča in predvideva vsakokratno izvedbo ugotovitvenega postopka, zato ni dopustno, da se namestitev otroka v CUDV D. skuša doseči celo preko omejitve njegove starševske skrbi v nepravdnem postopku na sodišču. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožnici naloži, da mu povrne stroške tega postopka.

Nepravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju III N 511/2023

13.Dne 18. 4. 2025 je sodišče od Okrožnega sodišča v Kranju prejelo sklep III N 511/2023 z dne 15. 4. 2025, ki je v II. točki izreka nadomestil soglasje A. A., da se mladoletna B. B. od 1. 9. 2023 dalje vključi v CUDV D. (prilogi C5 in C6 sodnega spisa). S III. točko izreka navedenega sklepa mu je Okrožno sodišče v Kranju omejilo starševsko skrb za B. B. v smislu nadzora nad izvajanjem starševske skrbi in glede zastopanja povezanega z njenim zdravjem, zdravstveno obravnavo, bivanjem in šolanjem v ustreznem zavodu. Zoper ta sklep sta tožnica in A. A. vložila pritožbi.

14.Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom IV Cp 1296/2025 z dne 3. 9. 2025 zavrglo predlog Centra za socialno delo Gorenjska za nadomestitev soglasja A. A. glede vključitve mladoletne B. B. od 1. 9. 2023 dalje v CUDV D. Hkrati je razveljavilo navedeni sklep Okrožnega sodišča v Kranju glede omejitve starševske skrbi A. A. v smislu nadzora nad izvajanjem starševske skrbi za mladoletno B. B. in v tem delu zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Kranju v nov postopek (priloga C7 sodnega spisa). Iz obrazložitve Višjega sodišča v Ljubljani med drugim izhaja, da Okrožno sodišče v Kranju v nepravdnem postopku v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja A. A. za premestitev mladoletne B. B. v CUDV D,, ker so starši dolžni vpisati otroka v tisti CUDV, ki je določen v odločbi Zavoda RS za šolstvo. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku (prim. 11. točko obrazložitve v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1296/2025).

Presoja sodišča

15.Tožba zoper Odločbo z 2. 3. 2023 ni dopustna.

16.Tožba zoper Dopolnilno odločbo je utemeljena.

K I. točki izreka:

17.Preden sodišče vsebinsko odloči o utemeljenosti tožbe mora na podlagi 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v okviru predhodnega preizkusa preveriti ali so podane za to potrebne procesne predpostavke, med drugim tudi, ali je bila tožba vložena pravočasno (prim. 2. točko prvega odstavka te zakonske določbe). Tožena stranka trdi, da je tožnica tožbo zoper Odločbo z 2. 3. 2023 vložila prepozno, zato naj jo sodišče zavrže.

1.Sodišče ugotavlja, da tožnica ne prereka navedbe tožene stranke, da je Odločbo z 2. 3. 2023 prejela 16. 3. 2023, tožbo zoper njo pa vložila 27. 10. 20235. Ta okoliščina med strankami ni sporna.

2.Kot je razvidno iz opombe št. 2, je tožnica na poziv sodišča pojasnila, da s tožbo zahteva odpravo dveh upravnih aktov in sicer Odločbe z 2. 3. 2023 in Dopolnilne odločbe. V vlogi, ki jo je sodišče prejelo 13. 11. 2023, pojasnjuje, da tožbe zoper Odločbo z 2. 3. 2023 (samostojno) ni mogla vložiti, saj ta akt ne odpravlja Odločbe Zavoda. Upravni spor je zato lahko sprožila šele zoper Dopolnilno odločbo, ki nadgrajuje Odločbo z 2. 3. 2023. S tem se tožena stranka ne strinja. V odgovoru na tožbo meni, da je Odločba z 2. 3. 2023 popolna, z njo je bila Odločba Zavoda spremenjena, zato bi jo tožnica lahko pravočasno izpodbijala v upravnem sporu. Sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritrjuje stališču tožene stranke.

3.Skladno s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1 prične teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Kadar ima stranka pooblaščenca, se po izrecni določbi prvega odstavka 88. člena ZUP upravna pisanja vročajo njemu. Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

4.Upravni akt ZUS-1 definira v drugem odstavku 2. člena kot upravno odločbo in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na tretji odstavek 2. člena ZUS-1 je dokončni upravni akt tisti, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja.

5.Sodišče ugotavlja, da je Odločba z 2. 3. 2023, ki jo je tožnica brez dvoma prejela 16. 3. 2023, dokončni upravni akt, ki bi se lahko samostojno izpodbijal pred tem sodiščem. S to odločbo je namreč tožena stranka spremenila Odločbo Zavoda (primerjaj 1. in 3. točko te obrazložitve) in odločila o upravičenju mladoletne B. B. do brezplačne oskrbe v CUDV D. in CUDV E. Če se tožnica s to odločbo ni strinjala, bi morala zoper njo pravočasno (t. j. pred iztekom 30-dnevnega prekluzivnega roka oziroma najkasneje do 17. 4. 2023) vložiti tožbo pred tem sodiščem. K takšnemu postopanju jo je pravilno napotila tudi tožena stranka v pouku o pravnem sredstvu v Odločbi z 2. 3. 2023, ki pa mu tožnica (pravočasno) ni sledila, saj je tožbo vložila šele 27. 10. 2023. Upoštevaje določbo prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tožba zoper Odločbo z 2. 3. 2023 vložena prepozno, kot takšna pa ni dopustna, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka:

6.Tožnica ugovarja, da ji tožena stranka pred izdajo Dopolnilne odločbe pritožbe A. A. zoper Odločbo Zavoda ni vročila v odgovor. Z datumom vložitve tega pravnega sredstva in s pritožbenimi razlogi zato ni seznanjena, o tem se ni mogla izjaviti. Prav tako ji ni znano, ali je tožena stranka z Dopolnilno odločbo odločala v okviru pritožbenih razlogov ali pa je te morda prekoračila.

7.Sodišče je na podlagi 45. in 22. člena ZUS-1 v zvezi z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v okviru materialno-procesnega vodstva 22. 10. 2025 toženo stranko pozvalo naj sporoči, ali je bila pritožba A. A. zoper Odločbo Zavoda vročena v odgovor tožnici. Tožena stranka je 28. 10. 2025 odgovorila, da je tožnico obvestila o vloženi pritožbi, ni pa je vročila v odgovor.

8.Med strankami torej ni sporno, da je tožena stranka po prejemu pritožbe A. A. izdala Dopolnilno odločbo, brez da bi prej njegovo pritožbo vročila tožnici v odgovor.

9.Po presoji sodišča gre za pravno pomembno okoliščino, saj je tožena stranka kot organ druge stopnje po vsebinski presoji pritožbe A. A. najprej izdala Odločbo z 2. 3. 2023, nato pa še Dopolnilno odločbo, ki jo tožnica v tem upravnem sporu pravočasno izpodbija.

10.Na podlagi prvega odstavka 220. člena ZUP se dopolnilna odločba izda, če pristojni organ s prej izdano odločbo ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, z njo pa se odloči o teh vprašanjih. Dopolnilna odločba časovno gledano sledi predhodni izdaji druge odločbe, vsebinsko gledano pa se z njo odloči teh vprašanjih, o katerih v že izdanih odločbah ni bilo odločeno, pa bi moralo biti. Določba 220. člena ZUP je torej podlaga za izdajo samostojne odločbe, s katero se odloči o še nerešenem zahtevku ali delu zahtevka tako, da je izrek te odločbe sam po sebi izvršljiv6.

11.Z Dopolnilno odločbo je tožena stranka Odločbo z 2. 3. 2023 dopolnila tako, da je ugodila pritožbi A. A. in odpravila Odločbo Zavoda (1. točka). Odločila je, da mladoletna B. B. ostane usmerjena v posebni program vzgoje in izobraževanja (2. točka) in se z dokončnostjo te odločbe vključi v CUDV D. do 31. 8. 2023, od 1. 9.2023 dalje pa v CUDV E. (3. točka). Z dokončnostjo odločbe je deklica v tem obdobju upravičena do brezplačne oskrbe v omenjenih CUDV in ob pouka prostih dnevih do brezplačnega prevoza od prebivališča do CUDV in nazaj (4. točka). Tožnica in A. A. sta kot njena zakonita zastopnika dolžna poskrbeti, da se B. B. vključi kot je določeno zgoraj. Dopolnilna odločba velja do zaključka posebnega programa vzgoje in izobraževanja B. B. (5. točka). Tožena stranka je ugotovila, da stroški postopka niso nastali (6. točka).

12.ZUP v četrtem odstavku 246. člena nalaga organu druge stopnje, da pošlje pritožbo v odgovor morebitni stranki z nasprotnim interesom in ji določi rok za odgovor, če tega ni storil že organ prve stopnje. Odločbo, s katero odpravi odločbo, lahko izda šele po prejemu odgovora oziroma po izteku roka za odgovor.

13.S takšnim ravnanjem organa se udejanja načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Skladno s prvim odstavkom tega člena mora imeti stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi (tako kot v tem konkretnem primeru), mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP).

14.Tožnica utemeljeno izpostavlja, da je bila v postopku pred izdajo Dopolnilne odločbe zagrešena bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj ji tožena stranka pritožbe A. A. zoper Odločbo Zavoda ni vročila v odgovor, čeprav je bila na podlagi zgoraj citirane določbe četrtega odstavka 246. člena v zvezi z 9. členom ZUP to dolžna storiti. Pritožbo bi ji morala vročiti v odgovor in ji določiti rok, v katerem bi se lahko seznanila s pritožbenimi razlogi in nanje odgovorila. S tem bi tožena stranka poskrbela, da bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Takšno postopanje bi bilo pred izdajo Dopolnilne odločbe nujno potrebno, saj je tožena stranka s tem aktom ne le odpravila Odločbo Zavoda, temveč je odločila tudi o vsebinskih vprašanjih, ki se tičejo mladoletne B. B. in njenih staršev (prim. 28. točko obrazložitve). Zaradi navedene opustitve je bil upravni postopek pred izdajo Dopolnilne odločbe glede udejanjanja načela enakega obravnavanja strank (22. člen Ustave7) bistveno pomanjkljiv.

15.Iz zgoraj navedenega razloga sodišče Dopolnilne odločbe ne more preizkusiti. Tožnica v tožbi navaja številne razloge, zakaj bi bilo v največjo korist mladoletne B. B., da ostane vključena v CUDV D. in ugovarja njeni premestitvi v CUDV E. Iz tega je mogoče sklepati, da bi take ugovore podala že v odgovoru na pritožbo, če bi jo prejela. Zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

16.Glede na povedano je sodišče tožbi zoper Dopolnilno odločbo ugodilo, ta izpodbijani akt na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu druge stopnje (Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje) v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ druge stopnje pritožbo A. A. zoper Odločbo Zavoda vročiti tožnici v odgovor, nato pa, če oziroma ko bo tožnica na pritožbo odgovorila, presoditi vse njene ugovore in odločiti o zadevi glede na rezultat ugotovitvenega postopka.

17.Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker za to niso podani pogoji iz 65. člena ZUS-1. Podatki postopka za tako odločanje ne dajejo zanesljive podlage (dejansko stanje je zaradi bistvene kršitve pravil postopka nepopolno ugotovljeno), tožnica pa ni utemeljila, zakaj bi ji nov postopek pri pristojnem organu prizadel težko popravljivo škodo (prva točka prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

18.Ker je sodišče izpodbijano Dopolnilno odločbo odpravilo iz zgoraj navedenih razlogov, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

19.Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj so se ji vse stranke pisno odpovedale (279.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K III. točki izreka:

20.Odločitev o stroških tožnice temelji na določilu tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem tožniku v upravnem sporu, če je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico, ki je s tožbo zoper Dopolnilno odločbo uspela, pa je v postopku zastopal odvetnik, ji v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo stroški v višini 285,00 EUR. Po določilu zadnjega stavka tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna tožnici plačati navedeni znesek ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz III. točke izreka sodne odločbe. Plačano sodno takso za postopek bo sodišče vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

21.Odgovor na tožbo, ki ga je vložil A. A., z ničemer ni prispeval k odločitvi sodišča, zaradi tega stroški za njegovo vložitev niso bili potrebni. Zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP8 v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, da A. A. sam trpi stroške svojega odgovora na tožbo.