Jedro

ZDR/90 je v 17. členu res dopuščal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi za določen čas le, če so bili podani razlogi iz prvega odstavka tega člena. Vendar pa iz besedila ZDR/90 ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi. Prav tako takšna zahteva ne izhaja iz določb 9. člena SKPgd, ki v skladu z 11. členom ZDR/90 določa vsebino pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi tožnika pri toženi stranki z dne 15.11.2002 nezakonito sklenjena za določen čas. Zato je presodilo, da tožniku dne 30.9.2004 delovno razmerje ni zakonito prenehalo in še traja, tako da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter mu povrniti stroške postopka. Kot izključni razlog za nezakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je štelo, da v nasprotju s 17. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) v pogodbi ni bil izrecno naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, poleg tega pa presodilo, da je bila sporna pogodba o zaposlitvi nezakonito sklenjena za določen čas tudi zato, ker je bil pred sklenitvijo te pogodbe tožnik pri pravnem predniku tožene stranke v delovnem razmerju za nedoločen čas.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in v njej uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), češ da se sodišče ni opredelilo do vseh pravno pomembnih dejstev. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka tudi zato, ker ni izvedlo predlaganih dokazov, sodišče druge stopnje pa tovrstnih pritožbenih navedb neutemeljeno ni upoštevalo. Hkrati pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo nezakonitost pogodbe o zaposlitvi zgolj na podlagi tega, da v pogodbi ni bil izrecno naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ker ni upoštevalo, da sta se stranki o sklenitvi delovnega razmerja za določen čas s 1.12.2002 izrecno dogovorili.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Če se sodišče ni opredelilo do vseh pravno pomembnih dejstev, to ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu te zakonske določbe.

Sodišče očitno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov zato, ker je štelo, da glede na uporabljena materialnopravna izhodišča nadaljnje razčiščevanje dejanskega stanja glede razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, glede prenehanja predhodne zaposlitve tožnika in glede siceršnje vsebine sporazuma s tožnikom ob sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi ni potrebno. Potreba po izvedbi nadaljnjih dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je bila dejansko odvisna od presoje in uporabe materialnopravnih podlag za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

V času sklenitve sporne pogodbe o zaposlitvi veljavni ZDR/90 je v 17. členu res dopuščal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi za določen čas le, če so bili podani razlogi iz prvega odstavka tega člena. Iz besedila ZDR pa ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi. Prav tako takšna zahteva ne izhaja iz določb 9. člena takrat veljavne Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS, št. 40/97), ki v skladu z 11. členom ZDR/90 določa vsebino pogodbe o zaposlitvi.

Res je sodišče v praksi poudarjalo potrebno po restriktivni razlagi pogojev za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, glede na to, da gre za izjemo od pravila, da se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas. Pri tem je poudarjalo tudi pomen opredelitve konkretnega razloga za sklenitev takšnega delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi (glej sodba VIII Ips 10/2004 z dne 14.9.2004). Vendar je hkrati tudi dopuščalo dokazovanje razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če v pogodbi ni bil izrecno naveden (glej sodba VIII Ips 111/2005 z dne 8.11.2005 in VIII Ips 409/2006 z dne 9.1.2007), pa tudi če pisna pogodba o zaposlitvi niti ni bila sklenjena (glej sodba VIII Ips 146/2001 z dne 12.3.2002).

Sodišče sicer utemeljeno ugotavlja, da v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi za določen čas (za čas od 1.12.2002 do 30.9.2004) razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni izrecno naveden. Je pa v 2. točki pogodbe navedeno, da tožnik sklepa delovno razmerje za delovno mesto pomočnik vodje projekta in da se bo delo praviloma opravljalo v poslovnih prostorih podjetja in na gradbišču „S.“, v 16. točki pogodbe pa je tudi določba o prenehanju tožnikove predhodne zaposlitve. Glede na take določbe pisne pogodbe o zaposlitvi je sodišče najmanj preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka s tožnikom na podlagi te pogodbe delovno razmerje za določen čas sklenila nezakonito (v nasprotju s 17. členom ZDR/90), ne da bi na podlagi izvedbe predlaganih dokazov preverilo navedbe tožene stranke o obstoju zakonskega razloga (dokončanje dela na projektu izgradnje S.) in drugih pogojev za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Glede na navedeno je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče v zvezi z obstojem zatrjevanega razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, to je zaradi dokončanja gradbenega projekta S. in v zvezi z razmerji med strankama v sporu ob podpisu pogodbe o zaposlitvi z dne 15.11.2002, vključno z vprašanjem predhodnega delovnega razmerja tožnika, izvedlo predlagane dokaze, to je zaslišalo predlagani priči M. F. in G. F. ter stranki v sporu. Kolikor bo po tako dopolnjenem postopku ugotovilo, da je tožena stranka s tožnikom dejansko sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi izvedbe del, ki so bila projektno organizirana in v okviru projekta vnaprej časovno opredeljena ter kolikor bo ugotovilo, da je tožniku predhodno sklenjeno delovno razmerje zakonito prenehalo, tožnikovemu tožbenemu zahtevku ne bo moglo ugoditi.