Jedro

Pri svoji oceni je sodišče upoštevalo zgolj višino tožničine terjatve, tako da je primerjalo zahtevani in prisojeni znesek, pri tem pa je prezrlo ostale okoliščine primera, ki po presoji pritožbenega sodišča terjajo oceno uspeha pravdnih strank tudi glede na sporno podlago tožbenega zahtevka. Ni namreč mogoče spregledati, da je bil pretežni del obravnavanja in dokazovanja namenjen ugovorom tožencev, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 6. točki izreka spremeni tako, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške prvostopenjskega postopka.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 180,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 88285/2008 z dne 4. 11. 2008; ustavilo postopek za 1.200,00 EUR; naložilo tožencema, da morata tožnici plačati vsaka do polovice znesek 1.870,00 EUR z obrestmi; zavrnilo višji tožbeni zahtevek za plačilo 4.130,00 EUR z obrestmi in nato še pobotni ugovor tožencev. Nazadnje je sklenilo, da mora tožnica tožencema povrniti 847,40 EUR stroškov postopka z obrestmi.

2. Tožnica se je pritožila zoper stroškovni del navedene sodbe in predlaga njeno ustrezno spremembo. Pri tem se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Sodišču prve stopnje očita, da je pri ugotavljanju uspeha strank v pravdi upoštevalo le računsko vrednost zahtevka, ne pa vsebine zadeve. V večjem obsegu kot z zahtevkom tožnice se je moralo ukvarjati z dvema pobotnima ugovoroma tožencev. Tožnica je že v začetku postopka delno umaknila tožbo, tako da je pravda tekla za zmanjšano sporno vrednost. Končno sta toženca z vsemi svojimi ugovori propadla. Nepravilno je tudi ravnanje sodišče, ki je za isti narok tožencema priznalo za 100 % višje stroške kot tožnici, čeprav bi se ti stroški zaradi zastopanja dveh tožencev lahko razlikovali le za 10 %.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotujeta pritožbenim trditvam.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je za izpodbijano stroškovno odločitev sicer izbralo ustrezno materialnopravno podlago, vendar je napačno ocenilo uspeh pravdnih strank, ki je po 154. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) poglavitno merilo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Pri svoji oceni je upoštevalo zgolj višino tožničine terjatve, tako da je primerjalo zahtevani in prisojeni znesek, pri tem pa je prezrlo ostale okoliščine primera, ki po presoji pritožbenega sodišča terjajo oceno uspeha pravdnih strank tudi glede na sporno podlago tožbenega zahtevka. Ni namreč mogoče spregledati, da je bil pretežni del obravnavanja in dokazovanja namenjen ugovorom tožencev, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni. Čeprav delni umik tožbe ni bil posledica delne izpolnitve tožničine terjatve, pa posebni stroški zaradi tega v postopku niso nastali. Tožničin uspeh že samo po višini je tako višji od 30 % (od nazadnje zahtevanih 6.000,00 EUR ji je sodišče prisodilo 1.870,00 EUR z obrestmi), ob upoštevanju podlage spora, kjer je bil tožničin uspeh popoln, pa je skupen uspeh tožnice v pravdi celo presegel 60 %. Ker pa je tožnica glede na poznejši delni umik tožbe tožencema povzročila ustrezno višje izvršilne stroške, je bil nazadnje uspeh pravdnih strank v celotnem postopku približno izenačen. Pravdni stranki morata zato v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP kriti sami svoje stroške prvostopenjskega postopka.

6. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo tožničini pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP izpodbijano stroškovno odločitev v sodbi prve stopnje ustrezno spremenilo.

7. Tožnica pa je glede na doseženi uspeh upravičena do povračila svojih potrebnih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče jih je odmerilo v skladu s taksno in odvetniško tarifo1. Skupaj znašajo 180,80 EUR in vključujejo plačano sodno takso za pritožbo (40,80 EUR – tar. št. 3009), izdatek za sestavo pritožbe (250 točk – tar. št. 21/1) ter 22 % DDV. Priglašeni stroški za konferenco s stranko so že zajeti v stroških za sestavo pritožbe, zato tožnica ni upravičena do njihovega samostojnega vrednotenja (tar. št. 39). Če toženca pri plačilu ne bosta upoštevala odrejenega izpolnitvenega roka, bosta tožnici morala plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 299. člena in prvim odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 67/2003 in 70/2003, upoštevaje prehodno določbo prvega odstavka 20. člena zdaj veljavne odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 76/2015).