Jedro

Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot ga zatrjuje pritožnica, in ker je pritožnica kot dokaz predložila zgolj oporoko z dne 7. 2. 1995, s katero ji sicer zapustnica priznava lastninsko pravico na prej opisanem delu nepremičnine s parc. št. X, vendar pa na njeni podlagi ni mogoč vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo, je pravica pritožnice manj verjetna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinja M. R. sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) prekinilo zapuščinski postopek, (II) dedinjo T. L. napotilo na pravdo, da zoper dedinjo M. R. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pok. M. M. ne sodi 1/3 nepremičnine parc. št. 1/2 k. o. X, in sicer v obsegu, v katerem je z gradnjo skupaj z možem pridobila izključno lastninsko pravico v I. nadstropju hiše in zidano garažo, ki se nahaja na severnem delu omenjene nepremičnine, (III) odločilo, da je rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in opozorilo, da bo, če v tem roku ne bo vložena ustrezna tožba, predmetni postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede katerega je napotilo na pravdo, ter (IV) nepravdni postopek prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v postavljenem roku vložena ustrezna tožba.

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja T. L. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da v celoti ugodi dedinji T. L. oziroma v celoti upošteva oporoko in zavrne vse zahteve dedinje M. R., ki niso v skladu z željo M. M., saj M. R. ni izkazala v postopku dedovanja nobenega pravnega argumenta, ki bi spremenil oporoko z dne 7. 2. 1995. Izpodbijana odločitev je nerazumna in nedopustna, saj iz pisne oporoke z dne 7. 2. 1995 jasno izhaja, da je M. M. pred pričami priznala T. L. in njenemu soprogu lastninsko pravico na sporni nepremičnini v nadstropju, ki obsega dnevno sobo, hodnik, kopalnico, kuhinjo, stopnišče ter garažo, oziroma je natančno navedla, da omenjeni prostori ne spadajo v zapuščino. Pritožnica predmetno nepremičnino uživa več kot 36 let, jo ima v posesti ter od dne zapisa oporoke tudi v pogodbeni lasti. Vlaga v obnovo hiše in ohranja vrednost nepremičnine. Napačna je obrazložitev sodišča, da je po zemljiškoknjižnih podatkih zapustnica lastnica navedene nepremičnine, saj iz zemljiške knjige izhaja, da je pokojna solastnica nepremičnine do 4/6, M. R. do 1/6 in pritožnica do 1/6. Sodišče ni upoštevalo, da dedinja M. R. ni nič prispevala k rednemu oziroma investicijskemu vzdrževanju stavbe. Prav tako ni sodišče upoštevalo 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v katerem je natančno opisana dobroverna lastniška posest, pri čemer je bil temelj dobroverne lastniške posesti v konkretnem primeru izpolnjen najkasneje z dnem podpisa oporoke. Zaveda se, da bo mogoč ustrezen zemljiškoknjižni vpis šele po vzpostavitvi etažne lastnine.

3. Dedinja M. R. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo pritožnici.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če je med dediči spor o dejstvih ali uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče po določbi 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo. Po določilu prvega odstavka 213. člena ZD napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

6. V obravnavanem postopku pritožnica trdi, da v zapuščino po pokojni M. M. ne sodi 1/3 nepremičnine s parc. št. 1/2 k. o. X, in sicer v obsegu, v katerem je z gradnjo skupaj z možem pridobila izključno lastninsko pravico v prvem nadstropju hiše in garažo, ki se nahaja na severnem delu omenjene nepremičnine. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno stanje, in sicer, da je zapustnica M. M. do 4/6 solastnica navedene nepremičnine, pritožnica in dedinja M. R. pa vsaka do 1/6. Upoštevaje navedeno in ker je pritožnica kot dokaz predložila zgolj oporoko z dne 7. 2. 1995, s katero ji je sicer zapustnica priznala lastninsko pravico na prej opisanem delu nepremičnine s parc. št. 1/2 k. o. X, vendar pa na njeni podlagi ni mogoč vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo,(1) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica pritožnice manj verjetna. Navedeni zaključek temelji na zakonski domnevi, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen SPZ). Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin. Tisti dedič, ki zatrjuje, da je dejansko lastninsko stanje nepremičnine drugačno od zemljiškoknjižnega stanja, mora to dokazati. Po naravi stvari ima le on pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev, da je izključni lastnik dela nepremičnine, ki je po podatkih zemljiške knjige v njegovi solasti ter solasti zapustnika in drugega dediča. Pravni interes pa je osnovni pogoj za vložitev tožbe. Ob tem velja dodati, da bi se moral zapuščinski postopek v primeru, da tožba ne bi bila vložena, končati glede na podatke v spisu. Ti pa dajejo (tudi ob upoštevanju zakonske domneve iz 11. člena SPZ) podlago za zaključek, da spada 4/6 solastninski delež zapustnice na celotni nepremičnini s parc. št. 1/2 k. o. X v zapuščino oziroma ne dajejo podlage za zaključek, da je pritožnica izključna lastnica dela navedene nepremičnine. Zgolj v primeru, da bi pritožnica razpolagala z listino, na podlagi katere bi lahko dosegla vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo (na primer z ustrezno pravnomočno sodno odločbo ali s pogodbo, iz katere bi izhajal tako zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel), bi bilo moč že na podlagi podatkov spisa zaključiti, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino, vendar pa s tako listino ne razpolaga.

7. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je sicer napačno navedlo, da je zapustnica lastnica namesto pravilno solastnica nepremičnine s parc. št. 1/2 k. o. X da se na pravdo napoti pritožnica, je tako pravilna, pritožbene navedbe, katerih bistvo je, da je treba v celoti upoštevati oporoko z dne 7. 2. 1995, pa neutemeljene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. Dedinja M. R. sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k razjasnitvi zadeve in odločitvi (155. (1) Oporoka ne vsebuje (ustreznega) razpolagalnega pravnega posla oziroma zemljiškoknjižnega dovolila.