Jedro

Tožeča stranka, ki živi v tujini, pa nima pooblaščenca v RS, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS (1. odstavek 146. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 688/96-14 z dne 5.12.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da je s posebnim sklepom tožniku, ki živi v tujini, postavilo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in mu po njej naložilo, da v roku 30 dni imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožnik k-ljub pozivu sodišča in opozorilu, da bo njegovo tožbo zavrglo, če v določenem roku, ko je bil sklep vročen začasni zastopnici, ne bo imenoval svojega pooblaščenca, tega ni imenoval. Začasni zastopnici je bil sklep vročen dne 16.10.2001, tožnik pa je dopis začasne zastopnice, skupaj s sklepom sodišča, prejel dne 20.10.2001. Ker tožnik v določenem roku oziroma do odločitve sodišča ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, je sodišče njegovo tožbo zavrglo.

V pritožbi tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo njegove človekove pravice, ki mu jih zagotavlja 1. odstavek 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega, pravično in javno odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pravilni so tudi razlogi, ki jih je navedlo za svojo odločitev.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pravila postopka v upravnem sporu in določbe ZPP. Po določbi 1. odstavka 146. člena ZPP, ki se v skladu s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena, mora tožeča stranka, ki živi v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ne imenuje pooblašč-enca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj in po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v sodnem spisu izhaja, da je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo tožniku, po njegovi začasni zastopnici, ki je prejela sklep 16.10.2001, naloženo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj in je bil tudi opozorjen na posledice, če pooblaščenca ne bo imenoval, vročen tožniku dne 20.10.2001. Tožnik niti v roku, postavljenim s sklepom sodišča (30 dni od vročitve sklepa začasni zastopnici) niti v kasnejšem času do odločanja sodišča, pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni imenoval. Zato je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo na navedeni pravni podlagi zavrglo.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati pritožbene navedbe. S sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje ni kršilo Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je tožnika pravilno poučilo o posledicah, ki mu bodo nastale, če ne bo sledil pozivu sodišča in v postavljenem roku imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Po presoji pritožbenega sodišča je opustitvi naloženega procesnega dejanja pravilno sledilo zavrženje tožbe na navedeni pravni podlagi. Takšna odločitev sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva, saj to varstvo sodišče lahko zagotavlja le pod pogoji, ki jih določa procesni zakon.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.