Jedro

Kraj, po katerem naj se ravna krajevna pristojnost za tožbe, vložene zoper Republiko Slovenijo, je Ljubljana, to je kraj, ki je vpisan v register poslovnih subjektov in je kraj njenega organa upravljanja.

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Celju vložil tožbo za plačilo odškodnine. Utemeljil jo je na pretrpljeni nepremoženjski škodi med prestajanjem zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, saj je kot starejši mladoletnik kazen prestajal z obsojenci, odvisnimi od heroina, kar je pripeljalo tudi do njegove odvisnosti, to pa je povzročilo razpad njegovega zakona in nezmožnost zaposlitve. To sodišče je zadevo kot stvarno pristojnemu sodišču odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju. To pa se je po ugovoru tožene stranke v odgovoru na tožbo izreklo, da ni krajevno pristojno, saj je toženka pravna oseba s sedežem v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, saj je toženka Republika Slovenija, zakon pa ne vsebuje posebnega pravila o splošni krajevni pristojnosti za tožbe proti državi, kot ga je imel zakon iz leta 1976, zato je za tožbe proti njej krajevno pristojno vsako sodišče v državi, če za posamezno zadevo ni določena izključna pristojnost. Ker te v odškodninskih sporih zakon ne določa, je tožnik po njegovi oceni lahko izbral pristojnost celjskega sodišča. 3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Veljavni Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) res ne vsebuje izrecne splošne določbe o tem, po čem se ravna krajevna pristojnost, kadar je tožena stranka Republika Slovenija ali lokalna skupnost. Takšno določbo je prej veljavni ZPP iz leta 1976 imel. V prvem odstavku 42. člena je namreč določal, da je za sojenje v sporih zoper družbeno-politične skupnosti splošno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ima sedež ustrezni predstavniški organ. V drugem odstavku pa je določil še krajevno pristojnost v primeru ostalih pravnih oseb, ki jo je vezal na njihov sedež oziroma v dvomu na kraj organov upravljanja.(1) Drugemu odstavku vsebinsko enako določbo ima tudi sedaj veljavni ZPP.(2)

5. Pravna ureditev stranke loči na pravne in fizične osebe (prvi odstavek 76. člena ZPP). Republika Slovenija ali lokalne skupnosti kot pravne osebe javnega prava res nimajo sedeža, izenačenega s sedežem pravnih oseb zasebnega prava, kar bi ozko jezikovno gledano izključevalo uporabo pravila iz 48. člena ZPP. Namen določb o krajevni pristojnosti pa gotovo ni v tem, da bi iz pravila o splošni krajevni pristojnosti izključil določene subjekte, predvsem subjekte javnega prava. Pač pa v tem, da določi navezno okoliščino, po kateri naj se (razen v primeru izključne pristojnosti) ravna splošna krajevna pristojnost in s tem tožencu, ki ga je tožnik spravil v postopek, praviloma olajša položaj. Zato je treba uporabljen izraz „sedež“ pravne osebe razumeti širše, kot kraj, s katerim pravna oseba nastopa, praviloma vpisan tudi v register poslovnih subjektov. Drugačna razlaga (da je krajevno pristojno katerokoli stvarno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji), kot jo ponuja tudi Okrožno sodišče v Ljubljani, bi pripeljala do neekonomičnih rešitev, omogočala pa tudi „kupovanje“ pristojnosti, brez da bi to tožnik vezal na kakršnokoli navezno okoliščino.

6. Kraj, po katerem naj se ravna krajevna pristojnost za tožbe, vložene zoper Republiko Slovenijo, je po oceni Vrhovnega sodišča Ljubljana, to je kraj, ki je vpisan v register poslovnih subjektov in je kraj njenega organa upravljanja.

7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

(1) Za sojenje v sporih zoper delovne ali druge organizacije, ter v sporih zoper civilne pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju imajo svoj sedež. Če nastane dvom, velja za sedež kraj, kjer so njihovi upravni organi.

(2) Za sojenje v sporih zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Če nastane dvom, velja za sedež kraj, kjer so njihovi organi upravljanja (48. člen ZPP).