Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo ni izkazana.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 330,30 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 8 dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
1. Sodišče je v izpodbijanem zavrnilnem delu (II) odločilo, da tožniku ni uspel dokaz, da bi bili prva in druga tožena stranka tisti, ki puščata kolo v prehodu, kot tudi ne dokaz, da bi prva tožena stranka motorno kolo uporabljala in ga puščala v spornem prehodu. Zavrnilo je zahtevek na prepoved prehajanja drugega toženca skozi prehod z motornim kolesom in zahtevo za odstranitev tablice s hišno številko C. 2. Sodbo v zavrnilnem delu izpodbija tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Sodišče je zmotno uporabilo določilo 99. člena SPZ, ker iz sodbe opr. št. P 6/2014 na katero se sklicuje, sledi, da imata toženi stranki kot lastnici gospodujočega zemljišča stvarno služnost pravice uporabe in prehajanja skozi prehod, uporabo prehoda za vnašanje stvari in stanovanjske opreme v hišo. Opredeljena je dimenzija in v katerem delu prehoda se služnostna pravica izvršuje. To pomeni, da imajo služnostni upravičenci pravico prehoda skozi levi del zaradi vnašanja stvari in stanovanjske opreme, in sicer samo A. in B. A. Nikjer ni navedeno, da se sme ta prehod uporabljati za vožnjo oziroma potiskanje motornega kolesa, ki je veliko prevozno sredstvo, namenjeno cestno prometnemu režimu. Nasprotuje tudi odločitvi sodišča v zvezi s tablico s hišno številko. Ker je lastnik zemljišča, na kateri stoji stavba, tožnik upravičeno zahteva odstranitev tablice.
3. Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev. V obrazložitvi pritožbe navajata, da služnost ni bila omejena na pešpot in da imata pravico uporabe in prehajanja skozi prehod ter pravico uporabe tudi za vnašanje in stanovanjske stvari. To lahko počneta peš, s kolesom ali pa z motorjem. V zvezi z namestitvijo hišne številke dodajata, da je potrebna zaradi dostave raznih pošiljk in pošte. Zaradi strnjenosti stanovanjskih stavb tablice tudi ni mogoče pritrditi drugače. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče se pridružuje pravilnemu materialnopravnemu izhodišču sodišča prve stopnje, da iz sodbe pod opr. št. P 6/2014 z dne 22. 5. 2014, v zvezi s sodbo Višjega sodišča opr. št. II Cp 2942/2014 z dne 10. 12. 2014 sledi, da je v korist parcele št. 6/2 k. o. ..., kot služečega zemljišča ustanovljena stvarna služnostna pravica uporabe in prehajanja skozi levi del prehoda, kot tudi uporaba prehoda za vnašanje stvari in stanovanjske opreme. Tožencem je priznana pravica prenesti stvari in pravica prehajati skozi levi del prehoda in ni omejena na vrsto prevoznega sredstva, ampak zgolj na dostop do gospodujoče nepremičnine.
6. Negatorna tožba varuje lastnika pred protipravnim vznemirjanjem tretjih. S to tožbo lastnik varuje svoj položaj, če ga kdo drug ovira pri izvrševanju lastninske pravice. Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo v smislu določila 99. člena SPZ ni izkazana. Trditve v tej smeri je tožeča stranka prvič postavila v pritožbenem postopku, kar je nedovoljena pritožbena novota, zato se do teh trditev pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo. Tožnik v postopku na prvi stopnji ni navedel, kako je zaradi namestitve hišne številke vznemirjen v uporabi lastninske pravice svoje stavbe. Vsako pravno varstvo pa je utemeljeno samo v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Pri tem morajo biti te okrnjene ali vsaj ogrožene. V čem je okrnjena ali ogrožena lastninska pravica tožnikov na stavbi, trditev v postopku na prvi stopnji tožeča stranka ni postavila. Zato bi ugoditev takšnemu tožbenemu zahtevku lahko pomenila le zlorabo pravice iz prvega odstavka 99. člena SPZ in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj vsako poseganje v lastninsko pravico še ni protipravno.
7. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu (353. člen ZPP) potrdilo.
8. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama in je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo toženi stranki. Stroške je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo. Njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).