Jedro

Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je ta predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavo je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba niti dopolnitve tožbe ne vsebujejo, zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo zavreči.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 8. 2013 in z dne 10. 9. 2013. Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 16. 8. 2013 zavrglo tožbo vloženo dne 5. 9. 2011, z dopolnitvami z dne 3. 10. 2011, 15. 5. 2012 in 15. 3. 2013 ter z razširitvijo tožbe z dne 9. 12. 2011. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 9. 2013 pa je sodišče prve stopnje tožniku naložilo plačilo stroškov postopka, v znesku 1.296,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedena sklepa se laično pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo pravno podlago za zavrženje tožbe in sicer peti odstavek 108. člena ZPP. ZPP namreč v tem členu določa, da če vložnik vloge ne popravi ali ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Sodišče prve stopnje je vlogo kar samo spremenilo v tožbo, kar pa je nepravilno, saj je že Ustavno sodišče RS v sodbi Up - 1013/2005 zapisalo, da vloga, ki ni primerna za obravnavo ni tožba in navedeno bi moralo sodišče vsekakor upoštevati. Uporaba določbe 108. člena ZPP pride v poštev le v primeru formalnih, ne pa tudi vsebinskih pomanjkljivosti. Spor zaradi neizbire kandidata brez ugotovitve zakonitosti razpisa in izbirnega postopka ni možno voditi. Zakonskega določila, da sodišču ni potrebno preveriti zakonitosti razpisa, ni. Opredelitev spora je enaka kot v zadevi Pdp 73/2013 in Pdp 170/2013 in v teh zadevah, VDSS zahteva ugotovitev pogojev izbranega kandidata za opravljanje del. O utemeljenosti zahtevkov sodišče ne more odločati, če ne ugotovi, ali izbrani kandidati izpolnjujejo pogoje za delo. Ker je sodišče oblikovalo spor na dveh pravnih osnovah, mora preveriti pogoje za uporabo teh pravnih osnov pred odločanjem o zahtevkih, ker se izključujeta. V skladu z 286. členom ZPP se lahko tožbo dopolni in utemelji do glavne obravnave. Zahteva za opredelitev spora je vložena, le sodišče se ni opredelilo. Sodišče očitno spora zaradi neizbire kandidata ne obvlada. Glede na spor Pdp 166/2013 takse ni potrebno plačati. Sodišče mora odločanje o premoženjskem zahtevku opraviti in če sodišče spor sproži, ga mora tudi rešiti, zato zavrženje tožbe nima smisla, saj se lahko v treh mesecih ponovno vloži. Glede na omenjene sodne odločbe (Pdp 1138/2012 in Pdp 114/2013), sklep o zavrženju tožbe pomeni kršitev 22., 23. in 49. člena URS, kršitev določil postopka in 6. člena Splošne deklaracije človekovih pravic. Tožnik s pritožbo z dne 16. 9. 2013 (list. št. 129) pa izpodbija sklep o stroških postopka, s katerim mu je bilo naloženo, da je dolžan plačati stroške postopka v znesku 1.296,98 EUR, v roku 8 dni. V pritožbi navaja, da je sklep neuravnotežen in je sodišče storilo kršitev po 339. členu ZPP. Glede na sklep o zavrženju tožbe ni bilo pravde in plačano sodno opravilo ni bilo opravljeno. Plačilo za sodno takso in sklep o plačilu stroškov pravdnega postopka nasprotujeta ugotovitvi sodišča, da tožba ni primerna za obravnavo. V sklepu sodišče določa plačilo stroškov obema strankama, sklep je ničen, dokazuje pa arbitrarnost in samovoljnost sodišča. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo tožnika zoper sklep opr. št. Pd 110/2011 z dne 16. 8. 2013 in sklep opr. št. Pd 110/2011 z dne 10. 9. 2013 in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika. Odločitev sodišča prve stopnje je po mnenju tožene stranke pravilna in zakonita, saj mora tožba, ki jo pri sodišču vloži stranka biti sklepčna, popolna ter posledično sposobna za obravnavo. Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo skladno z določili 108. člena ZPP, ko je tožečo stranko pozvalo, da v postavljenem roku dopolni vloženo tožbo tako, da bo sposobna za obravnavo. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah uveljavljenih pritožbeni razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in na katere se le pavšalno sklicuje pritožba.

Sodišče prve stopnje je izpodbijan sklep o zavrženju tožbe izdalo potem, ko je ugotovilo, da tožnik ni ravnal v skladu s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. Pd 110/2011 z dne 27. 9. 2011, s katerim mu je sodišče naložilo, da mora v 30 dneh od prejema sklepa popraviti in dopolniti tožbo tako, da bo vsebovala vse, kar je potrebno za obravnavanje in sicer da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik sodišču sicer poslal dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni bila primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik je bil tudi s sklepom z dne 27. 9. 2011 poučen, kako naj tožbo pravilno popravi oziroma dopolni, opozorjen pa je bil tudi na možnost brezplačne pravne pomoči in seznanjen s pogoji in roki za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, s čimer bi si lahko zagotovil strokovno pomoč odvetnika, ki bi mu pomagal sestaviti tožbo z določno opredeljenim tožbenim zahtevkom, ki bi bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, na katerega se sklicuje tožnik v pritožbi, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima povezave s samo sestavo tožbe, ki mora imeti obvezno vsebino, kot je ta predpisana v določbah 105. in 180. člena ZPP. Za obravnavo je bistven določno in jasno oblikovan tožbeni zahtevek, ki pa ga niti tožba, niti dopolnitve tožbe ne vsebujejo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je skladno z določbo 105. in 180. člena ZPP, zlasti pa 108. člena ZPP, tožbo zavrglo.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo o stroških postopka, ki jih je odmerilo s sklepom z dne 10. 9. 2013. Sodišče je priznalo toženi stranki glede na postavljen zahtevek plačilo odškodnine v višini 70.000,00 EUR, nagrado po tar. št. 3100 v višini 1.023,10 EUR, po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev ter pavšalni znesek za dokumente po tar. št. 6000 v višini 20,00 EUR in 22 % DDV tako, da skupaj stroški postopka znašajo 1.296,98 EUR.

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).