Jedro

Zaradi nepravilnega ravnanja volilnega odbora, ki ni upošteval izrecnih navodil volilne komisije in na volilne karte ni vpisal imena in priimka volivca, je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost volitev.

Podana je bistvena kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, ker je volilna komisija določila prekratek rok za prejem in vračilo glasovnic po pošti, kar je imelo za posledico, da so se glasovnice po pošti vračale prepozno in zato niso bile upoštevane.

Prihajalo je lahko do primerov, ko glasovanje ni bilo omogočeno vsem zaposlenim, ki so bili v kratkotrajnem bolniškem staležu, ko je torej posameznik nastopil bolniški stalež po tem, ko je volilni odbor volilni material že poslal posameznim vodjem enot toženke.

Navodila o predčasnem glasovanju, ki jih je sprejela volilna komisija, niso vsebovana v navodilih, ki so jih prejeli upravniki enot toženke, kar pomeni, da slednji s temi navodili niti niso bili seznanjeni, posledično pa tudi zaposleni, ki so bili na letnem dopustu, niso bili seznanjeni o možnosti predčasnih volitev.

Nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bilo vsem rezervam (gre za tiste delavce, ki nadomeščajo odsotne delavce in delajo en dan na eni enoti toženke in drug dan na drugi) omogočeno glasovanje.

Volilni odbor PE B. je pri ugotavljanju rezultatov, prejetih po pošti, istočasno prebral volilno karto, torej ime osebe, ki je glasovala, in hkrati glasovnico, torej ime kandidatov, za katere je volivec glasoval, s čimer je kršil določbe ZSDU, ki se nanašajo na tajnost volitev, očitana kršitev pa ima za posledico razveljavitev volitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljema v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo, v znesku 525,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo volitve za člane sveta delavcev, ki so bile izvedene dne 12. 12. 2023 v družbi A. d. o. o. za obdobje od 2024 do 2028 (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora predlagateljema povrniti stroške postopka, odmerjene s posebnim sklepom, ki bo izdan po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari v tem postopku (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodišču prve stopnje očita kršitev procesnega roka za podajo pripomb na prepis zvočnega posnetka, ki ga je prejel dne 26. 2. 2024. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno razveljavilo celotne volitve, čeprav sta predlagatelja konkretne navedbe o nepravilnostih z nekaterimi dokazili podala zgolj za PE B. in PE C. Svojo odločitev je neustrezno oprlo izključno na pavšalno izpoved predlagateljice. Sodišče je samo za dve kršitvi ugotovilo, da se nanašata na celotno družbo, pri tem pa ni pojasnilo, zakaj naj bi v tem primerih šlo za bistvene kršitve postopka volitev in v kakšnem obsegu. Glede kršitve v zvezi z volilnimi kartami nasprotni udeleženec navaja, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da je iz Obvestila volivcu jasno izhajalo, da je lastnoročni podpis volilne karte dokaz, da je glasovalec oseba, katere podatki so navedeni na karti. Volivci so bili tako opozorjeni, da mora biti volilna karta izpolnjena z imenom in priimkom volivca. Nasprotni udeleženec je po pritožbi 14 glasovnic preštel in se rezultat volitev ne bi spremenil, tako da ta kršitev ni bistveno vplivala na rezultat volitev. Priča D. D., ki je bil prisoten kot predstavnik sindikata E. toženke PE B. in je soprog predlagateljice, na zapisnik ob njegovi sestavi ni imel pripomb. Neutemeljen je zaključek sodišča, da je bil določen prekratek rok za prejem in vračilo glasovnic. Tudi ta očitek je prvostopenjsko sodišče neupravičeno razširilo na celotne volitve. Kljub roku prenosa D+3 je večina delavcev, ki so glasovali po pošti, prejela volilni material dne 6. 12. 2023. Volilni material se je prenašal s službeno pošto, ki se obravnava kot prednostna. Tudi pri vračilu volilnih kart in glasovnic je šlo za službeno pošto. Ta pošta mora biti v 95 % dostavljena naslednji dan. Vsa službena pošta je dostavljena v roku D+1. Prvostopenjsko sodišče tega dejstva ni upoštevalo in se do njega ni opredelilo. Zgolj okoliščina, da je bila predlagateljici pošta vročena v roku prenosa D+2, namesto D+1, ne more biti dokaz, da je bilo tako v vseh primerih oziroma v takšnem obsegu, da bi to lahko bistveno vplivalo na izid celotnih volitev. Tudi volivci, ki so kratkotrajni bolniški stalež nastopili po tem, ko je volilni odbor že poslal volilni material posameznim vodjem enot toženke, so, če so bili odsotni manj, kot je trajalo volilno obdobje, lahko glasovali osebno, dana pa jim je bila tudi možnost, da se jim po zaprosilu omogoči glasovanje po pošti. Iz navodil izhaja, da se tudi delavcem, ki bodo na dan volitev drugače odsotni (torej tudi na kratkotrajni bolniški), omogoči glasovanje po pošti, nasprotne ugotovitve sodišča ne držijo. Sicer pa so vodje enot toženke vse zaposlene, ki so bili na kratkotrajni bolniški, tudi poklicali in jih seznanili glede možnosti in načina volitev. Iz zaslišanja F. F. jasno izhaja, da je bilo postopanje v zvezi z glasovanjem rezerv stalna praksa pri organiziranju volitev ter da je bilo jasno dogovorjeno, da so vodje enot toženke v takšnih primerih volilni material poslali nazaj volilnemu odboru. Zgolj pavšalna navedba sodišča, da ni ugotovljeno, da bi bilo temu dejansko tako, ne zadošča za ugotovitev, da je prišlo do bistvene kršitve, ki bi lahko vplivala na rezultat volitev. Priča G. G. je na primeru H. pojasnila, da je volilni odbor pozval vodjo enote toženke, da dopiše v volilni imenik rezerve, ki so v času volitev delale na tej enoti toženke. Tega sodišče ni upoštevalo in se do navedenega ni opredelilo. Glede kršitve pri štetju glasov v PE B. je sodišče prve stopnje ugotovitve oprlo izključno na izpoved priče D. D., kar pa je neutemeljeno, saj je ta priča mož predlagateljice in tako izrazito pristranski in subjektiven in je bila njegova izpoved neskladna. Drugačnih izpovedb ostalih prič (I. I. in G. G.) pa neutemeljeno ni upoštevalo. Zgolj vtis ne more prepričati. Dejstvo, da sprotne pripombe D. D. niso bile vnesene v zapisnik, ne more vzbuditi dvoma v delo volilnega odbora PE B., saj bi slednji moral izrecno zahtevati, da se njegove pripombe vnesejo v zapisnik in o tem obvestiti volilno komisijo kar pa ni storil. Iz zapisnika volilnega odbora izhaja, da so bile volitve izpeljane zakonito. Glede ugotovljene kršitve, ki se nanaša na neupoštevanje pravočasno prejetih glasovnic v PE C., nasprotni udeleženec izpostavlja, da na sam volilni rezultat navedene glasovnice ne bi vplivale, tudi če bi bile upoštevane, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Menita, da je ta neutemeljena. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa tudi s pritožbo zatrjevanih kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih trditev nasprotnega udeleženca, prav tako do izvedenih dokazov, sodba pa tudi nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti, ker vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih in ti si med seboj niso v nasprotju. Dokazna ocena je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP in ji ni moč ničesar očitati. Sodišče prve stopnje svoje dokazne ocene tudi ni oprlo zgolj na izpoved predlagateljev, kar neutemeljeno izpostavlja pritožba, temveč tudi na druge izvedene dokaze, kar iz obrazložitve povsem jasno izhaja.

6. V obravnavani zadevi gre za kolektivni delovni spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju, konkretno za spor o zakonitosti in pravilnosti volitev članov sveta delavcev. Pravno podlago za odločitev tako predstavljajo določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/23 s spremembami in dopolnitvami, ZSDU), in sicer določba 52. člena, ki določa, da morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci, ter določba 53. člena, ki določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, zahtevajo razveljavitev volitev v 8 dneh.

7. Nasprotni udeleženec prvostopnemu sodišču očita kršitev procesnega roka za podajo pripomb na prepis zvočnega posnetka naroka. Podatki spisa potrjujejo navedbe nasprotnega udeleženca, da mu je sodišče prepis zvočnega posnetka naroka po e-pošti poslalo dne 26. 2. 2024, sodbo, ki jo je prejel dne 29. 2. 2024, pa je poslalo že dne 28. 2. 2024. Navaja, da posledično pripomb ni bilo možno podati v roku petih dni. Sodišče prve stopnje je s tem sicer kršilo določila četrtega odstavka 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost izdane sodbe v konkretnem primeru ni vplivala (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 125.a členom ZPP) in pritožniku tudi ni bila kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prepis zvočnega posnetka namreč ni dokaz, ki bi ga sodišče prve stopnje upoštevalo ob ugotavljanju pravno pomembnih dejstev. Pomeni le prepis zvočnega posnetka o zaslišanjih na naroku, na katerem sta bila nasprotni udeleženec in njegov pooblaščenec navzoča in sta pričam in predlagateljema tudi postavljala vprašanja. Sicer pa nasprotni udeleženec v pritožbi niti ne podaja nobenih pripomb na prepis zvočnega posnetka naroka niti ne izpostavlja, da bi bil prepis kakorkoli nepravilen in v čem ter kako naj bi navedeno vplivalo na odločitev. Prav tako ne navede, o čem se zaradi takšne vročitve ne bi mogel izreči. Očitane kršitve postopka tako niso podane.

8. Zavrniti je očitek nasprotnega udeleženca, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno razveljavilo celotne volitve. Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo kršitve, ki so se nanašale na dostavo glasovnic in glasovanje delavcev na kratkotrajni bolniški odsotnosti, letnem dopustu in v zvezi z glasovanjem rezerv. Iz obrazložitve izhaja, da v tem primeru ni šlo za kršitve, ki bi se nanašale na posamezno poslovno enoto nasprotnega udeleženca, temveč je šlo za sistemske kršitve, ki so se nanašale na vse volilne enote. Prav tako je pojasnilo, zakaj je tudi v teh primerih šlo za bistvene kršitve postopka volitev in zakaj so ali bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost volitev na ravni celotne družbe. Tudi ne drži, da bi predlagatelja konkretne navedbe o nepravilnostih podala zgolj za PE B. in PE C., saj sta na prvem naroku podala navedbe o tem, da so se zatrjevane kršitve dogajale na vseh enotah ter s tem v zvezi predlagala tudi dokaze, ki so navedeno potrdili.

Kršitev volilnih odborov PE B. v zvezi z volilnimi kartami

9. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so volitve po pošti potekale za delavce, ki so delali izven sedeža PE in "izven poslovalnic toženke", ter za delavce, ki so bili v dolgotrajnem bolniškem staležu. Ugotovilo je, da volilni odbor PE B. ni upošteval izrecnih navodil volilne komisije in na volilne karte ni vpisal imena in priimka volivca. Posledično je prišlo do situacije, da so v volilni odbor PE B. prispele glasovnice volivcev, ki so bile lastnoročno podpisane, so pravočasno prispele in v katerih so volivci jasno izrazili svojo voljo ter tudi sledili obvestilu volivcu, volilni odbor pa jih ni upošteval oziroma jih je označil za neveljavne, ker na volilni karti ni bilo zapisa imena in priimka volivca. Takšnih glasovnic je bilo 14. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je zaradi nepravilnega ravnanja volilnega odbora prišlo do bistvene kršitve pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost volitev, saj sta bila v PE B. izbrana dva člana sveta delavcev, pri čemer je prva predlagateljica za drugim izbranim kandidatom zaostala prav za 14 glasov. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje pri presoji ni upoštevalo vsebine "obvestila volivcu" oziroma je to vsebino napačno interpretiralo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč iz obvestila ne izhaja obveznost oziroma navodilo volivcu, da volilno karto sam izpolni s svojimi podatki, temveč zgolj, da volilno karto, na kateri so že navedeni vsi podatki, lastnoročno podpiše. Obveznost izpolnitve volilne karte z zahtevanimi podatki je bila glede na navodila volilne komisije nedvomno na volilnem odboru. Ker slednji svoje obveznosti ni izpolnil, je prišlo do izločitve 14 glasovnic.

10. Dejstvo, da bi bil volilni rezultat enak tudi v primeru, če bi se upoštevalo vseh spornih 14 glasovnic (kar sta predlagatelja prerekala), je nasprotni udeleženec v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval zgolj pavšalno. Navedel je sicer, da bi po preštetih glasovih J. J. prejela 173 glasov, K. K. pa 157, vendar slednjega ni natančneje obrazložil. Šele v pritožbi tako podaja konkretne navedbe o tem, koliko glasov bi vsak posamezni kandidat prejel, upoštevajoč spornih 14 glasovnic, kar pa je prepozno, zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo (337. člen v zvezi z 286. členom ZPP). Nasprotni udeleženec ne pojasni, zakaj teh navedb ni mogel podati pravočasno. V spis je sicer 14 glasovnic pravočasno predložil (B7), vendar pa dokazi ustrezne trditvene podlage ne morejo nadomestiti, poleg tega pa tudi ni dokazano, da gre ravno za tistih 14 glasovnic, kjer na obrazcu 2 (volilna karta) ni bilo izpolnjenega imena in priimka, na kar sta predlagatelja že v postopku pred sodiščem prve stopnje utemeljeno opozorila. Na odločitev tudi ne vpliva dejstvo, da priča D. D. na zapisnik ob njegovi sestavi ni imel pripomb, saj iz zapisnika izhaja, da je potrebno vanj vpisati vse pripombe, ki so podane v času glasovanja, iz dokaznega postopka pa je razvidno, da je D. D. v tem času opozarjal na nepravilnosti.

Kršitev v zvezi z dostavo glasovnic

11. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je podana bistvena kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, ker je volilna komisija določila prekratek rok za prejem in vračilo glasovnic po pošti, kar je imelo za posledico, da so se glasovnice po pošti vračale prepozno in zato niso bile upoštevane. Volilna komisija pri določitvi roka ni upoštevala gotovosti, da bodo volivci volilni material prejeli dne 6. 12. 2023, kot tudi ne rednega teka poštnih storitev, t.j. dostavnega časa D+3 (dan oddaje- 5. 12. 2023 in 3 delovne dni). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da volivcem niso bila dana navodila, na kakšen način je potrebno glasovnico vrniti. Ta ugotovitev pritožbeno ni sporna. Glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala volilna komisija pričakovati, da bodo posamezniki pošiljke vračali tudi z navadno (in ne le prednostno) pošto in bi tako morala upoštevati najdaljši možni čas, porabljen za posredovanje pošiljke do volivca in od volivca do volilnih odborov. Iz navedb predlagateljev je povsem jasno izhajalo, da se očitana kršitev nanaša na vse poslovne enote in ne zgolj na PE B. in PE C., kot to neutemeljeno trdi nasprotni udeleženec v pritožbi. Nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja trditev, da je kljub roku prenosa D+3 večina delavcev, ki so glasovali po pošti, prejela volilni material dne 6. 12. 2023, s čimer tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjuje, da ni nujno, da so vsi delavci, ki so imeli volilno pravico, volilni material tega dne dejansko prejeli. Pritožnik je s pritožbenimi navedbami v tem delu tudi sicer nekonsistenten, saj najprej trdi, da mora biti službena pošta v 95 % dostavljena naslednji dan, obenem pa trdi, da je vsa službena pošta dostavljena v roku D+1. Da slednjemu ni tako, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi dejstva, da predlagateljici pošta ni bila dostavljena v roku D+1, torej dne 6. 12. 2023, temveč dne 7. 12. 2023. Poleg tega pa tudi iz izpovedi L. L. izhaja, da rok prenosa D+1 za prednostne pošiljke ni zagotovljen, temveč se ta rok zagotavlja samo za hitro pošto. Upoštevajoč rok prenosa D+3 bi torej pošiljka predlagateljice na volilni odbor prispela pravočasno (do dne 12. 12. 2023) le ob predpostavki, da bi jo vrnila še isti dan, kar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča izkustveno in življenjsko ni mogoče pričakovati. Na katerih dejstvih in dokazih temelji pritožnik svojo trditev, da je šlo tudi pri vračilu volilnih kart in glasovnic za službeno pošto, pa iz pritožbe ni mogoče povzeti. Pritožba je v tem delu neobrazložena in se je ne da preizkusiti. Iz dokaznega postopka tako izhaja, da so se glasovnice vračale prepozno, da volilni odbori niso ugotavljali, kdaj je bila pošiljka, ki je prispela prepozno, oddana na pošto, prav tako sodišče natančnega števila takšnih glasovnic ni moglo ugotoviti. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da glede na prekratek rok, ki ga je določila volilna komisija, obstaja dvom o tem, da je dejansko bilo omogočeno glasovanje vsem delavcem z volilno pravico. Ni namreč dokazano, da so slednji volilni material prejeli do dneva, ki bi še omogočal njegovo pravočasno vrnitev. Ker je bilo navodilo o pošiljanju volilnega materiala podano vsem volilnim odborom (za vse PE), kar v postopku ni sporno, ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost celotnih volitev. Pri tem pa ni relevantno, v kakšnem obsegu, saj za ugotovitev kršitve zadošča že tovrstna možnost, ki pa je brez dvoma izkazana.

Očitki v zvezi z glasovanjem delavcev na kratkotrajni bolniški odsotnosti, letnem dopustu in v zvezi z glasovanjem rezerv

12. Na podlagi izpovedi F. F., L. L. in G. G. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so volilni odbori tistim, ki so bili na dan 5. 12. 2023 (gre za datum, ko je volilni odbor skladno z navodili moral odposlati volilni material) že odsotni zaradi bolniške ali letnega dopusta, volilni material poslali po pošti in jim na takšen način omogočili glasovanje. Tisti, ki tega dne niso bili odsotni, pa so glasovanje lahko opravili osebno na enoti toženke, saj je bila glasovnica posredovana vodji enote toženke. V takšnem postopanju pa je po pravilni ugotovitvi prvostopnega sodišča, ki temelji na izpovedi prve predlagateljice, lahko prihajalo do primerov, ko glasovanje ni bilo omogočeno vsem zaposlenim, ki so bili v kratkotrajnem bolniškem staležu, ko je torej posameznik nastopil bolniški stalež po tem, ko je volilni odbor volilni material že poslal posameznim vodjem enot toženke. Ti delavci osebno niso mogli glasovati, pri čemer jim glasovanje ni bilo omogočeno niti po pošti, ker je bil volilni material posredovan neposredno upravniku enote toženke, slednji pa niso imeli kaj storiti v primeru, ko so bili delavci nepričakovano odsotni prav na dan, ko se je začelo obdobje volitev. Pritožba nasprotnega zatrjevanja ne obrazloži, zato se pritožbeno sodišče z očitki, ki so brez razlogov, ni ukvarjalo. Na stranki namreč leži breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da je bilo tudi tem delavcem omogočeno glasovanje, nimajo podlage v izvedenem dokaznem postopku. Niti predsednik volilne komisije F. F. namreč ni znal pojasniti, na kakšen način je bilo tem delavcem glasovanje dejansko omogočeno, pri čemer iz izpovedi predlagateljice izhaja, da so jo ti delavci obveščali, da niso dobili glasovnic za glasovanje. Prav tako iz dokaznega postopka ne izhaja niti, da bi vodje enot toženke vse zaposlene, ki so bili na kratkotrajni bolniški, poklicali in jih seznanili glede možnosti in načina volitev, kar povsem pavšalno in dokazno nepodprto navaja nasprotni udeleženec v pritožbi. Iz dokaznega postopka izhaja zgolj, da se je dne 4. in 5. 12. 2023 (torej pred pošiljanjem volilnega materiala) preverjalo, kdo je v bolniškem staležu, kar je npr. pojasnila priča L. L. Ne izhaja pa, da bi se to preverjalo kasneje, niti, da bi vodje enot toženke v tem času kakorkoli klicali zaposlene, ki so nastopili bolniški stalež po tem, ko je bil volilni material že odposlan.

13. Sodišče prve stopnje pa je nadalje pravilno ugotovilo tudi, da navodila o predčasnem glasovanju, ki jih je sprejela volilna komisija (priloga B2), niso vsebovana v navodilih, ki so jih prejeli upravniki enot toženke (priloga A7), kar pomeni, da slednji s temi navodili niti niso bili seznanjeni, posledično pa tudi zaposleni, ki so bili na letnem dopustu, niso bili seznanjeni o možnosti predčasnih volitev. Tej ugotovitvi nasprotni udeleženec v pritožbi niti ne oporeka. Tudi v tem primeru je tako soglašati s prvostopno presojo, da gre za bistvene kršitve postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

14. Enako velja za ugotovljene kršitve, ki se nanašajo na glasovanje t.i. rezerv (gre za tiste delavce, ki nadomeščajo odsotne delavce in delajo en dan na eni enoti toženke in drug dan na drugi). Nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bilo vsem rezervam omogočeno glasovanje. Pri presoji tega očitka je sodišče prve stopnje upoštevalo in se tudi opredelilo tako do izpovedi priče G. G. kot F. F., vendar po izvedenem dokaznem postopku pač ni prišlo do zaključkov, za katere se zavzema pritožnik. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v času glasovanja (od 6. 12. do 11. 12. 2023) lahko prišlo do situacije, da je bil posameznik sicer vnaprej predviden za rezervo za dne 6. 12. 2023 na določeni enoti toženke, vendar je prišlo do spremembe in je delo dejansko tega dne opravljal drugje. Ker je glasovnica zanj bila predhodno posredovana na enoto toženke, kjer bi naj delal kot rezerva, v primeru, da je tega dne delal drugje, ni mogel glasovati, saj mu volilni material ni bil poslan domov, niti ni imel upravnik druge enote toženke viška glasovnic, da bi mu omogočil osebno glasovanje. Sodišče ni sledilo izpovedi F. F., da je v takšnem primeru vodja enote toženke volilni material poslal nazaj volilnemu odboru iz razloga, ker slednje ne izhaja iz navodil, ki so jih volilni odbori posredovali upravnikom enot toženke (A7), zato ne drži, da bi bila obrazložitev v tem delu zgolj pavšalna. Priča G. G. je res pojasnila, da je volilni odbor pozval vodjo enote toženke, da dopiše v volilni imenik rezerve, ki so bile za čas volitev predvidene, da delajo na tej enoti toženke. Vendar pa je do težave, kot to izhaja tudi iz izpovedi F. F., prišlo v primeru spremembe rezerve (ko je slednja v tem času šla na drugo enoto toženke), ker upravnik (na tej drugi enoti toženke) ni imel rezervnih glasovnic. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da upravniki enot toženke niso imeli natančnih navodil, kaj v takšnem primeru storiti, zato je sodišče tudi v zvezi s tem očitkom utemeljeno ugotovilo bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.

Kršitve pri štetju glasov- PE B. 15. V zvezi z volitvami članov sveta delavcev mora biti v skladu z 52. členom ZSDU delavcem - volivcem zagotovljena svoboda in tajnost volitev, volitve pa morajo bili organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja (35. člen ZSDU). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je volilni odbor PE B. pri ugotavljanju rezultatov, prejetih po pošti, istočasno prebral volilno karto, torej ime osebe, ki je glasovala in hkrati glasovnico, torej ime kandidatov, za katere je volivec glasoval, s čimer je kršil določbe ZSDU, ki se nanašajo na tajnost volitev, očitana kršitev pa ima za posledico razveljavitev volitev. Zaključki sodišča prve stopnje so tudi v tem segmentu pravilni, pri čemer pritožbeno sodišče nima nikakršnega dvoma v sprejeto dokazno oceno in je tudi pritožba ne uspe izpodbiti. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj skrbno ocenilo, dokazna ocena pa je tudi prepričljiva. Sodišče prve stopnje je resda svoje ugotovitve v tem delu oprlo na izpoved priče D. D., ki je mož predlagateljice, vendar zgolj ta okoliščina še ne pomeni, da je slednji izpovedoval neverodostojno oziroma pristransko. Sodišče je njegovo izpoved prav zaradi te okoliščine še posebej skrbno ocenilo, pri tem pa je jasno navedlo tudi druge okoliščine, ki so sodišče utrdile v prepričanju, da je izpoved priče D. D. povsem verodostojna. Gre predvsem za neskladnost v izpovedi prič I. I. in G. G. o tem, kako je potekal postopek odpiranja glasovnic, ki so prispele po pošti. Zgolj dejstvo, da sodišče izpovedbama teh dveh prič ni sledilo, pa ne pomeni, da jih pri presoji ni upoštevalo. V čem naj bi bila izpoved priče D. D. neskladna, pritožba ne konkretizira. Prav tako niso na mestu pritožbene navedbe, da vtis sodišča pri posamezni izpovedi ne more prepričati. Pri zaslišanju strank ali prič, včasih tudi izvedencev, se dokazna vrednost ne izoblikuje le na podlagi izrečenih besed, pač pa tudi po okoliščinah, v katerih so le-te izrečene: po gestah zaslišanega, barvi in tonu njegovega glasu, odločnosti ali neodločnosti, samozavesti ali zmedenosti ipd. Ocena verodostojnosti prič neizogibno temelji tudi na okoliščinah, ki jih lahko zazna le sodnik, ki je opravil zaslišanje.1 Kot že pojasnjeno zgoraj, iz dokaznega postopka izhaja, da je D. D. v času glasovanja opozarjal na nepravilnosti. Zgolj dejstvo, da na zapisnik volilnega odbora ob njegovi sestavi ni imel pripomb, pa glede na vsebino zapisnika, da je potrebno vanj vpisati vse pripombe, ki so podane v času (torej ves čas) glasovanja, ne more biti odločilno. Posledično pa tudi ne dejstvo, da iz zapisnika izhaja, da so bile volitve izpeljane zakonito.

Neupoštevanje pravočasno prispelih glasovnic- PE C. 16. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v volilnem odboru PE C. niso upoštevali pravočasno prejetih glasovnic enote toženke M. in enote toženke N. Volilni odbor PE C. je s strani enote toženke N. prejel 40 glasovnic, čeprav je bilo tam zgolj 39 volilnih upravičencev. S strani enote toženke M. pa je bilo prejetih več glasovnic, kot je bilo volilnih upravičencev. Posledično ni bilo upoštevanih skupno 54 glasov. Volilni odbor tako ni upošteval glasovnic tistih volivcev, ki so pravočasno in tudi pravilno oddali svoj glas in torej s tem ni upošteval pravočasno izražene volje teh volivcev. Sodišče prve stopnje se je tudi glede tega očitka opredelilo do vseh relevantnih dejstev, zato nasprotne pritožbene navedbe ne držijo. Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo volilni rezultat ter pojasnilo, da je razlika med glasovi zadnje izvoljenega kandidata (prejel je 210 glasov) in drugim predlagateljem znašala 42 glasov (drugi predlagatelj je prejel 168), zaradi česar bi tudi navedena kršitev lahko vplivala na rezultat volitev. Tudi z navedeno presojo prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša in tako zavrača povsem posplošene pritožbene trditve, da na sam volilni rezultat navedene glasovnice ne bi vplivale, tudi če bi bile upoštevane.

17. Vsa zgoraj opisana ravnanja predstavljajo bistvene kršitve postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, kar skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev.

18. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Skladno s prvim odstavkom 360. člena ZPP je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

19. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP. Nasprotni udeleženec v sporu ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške, predlagateljema pa je dolžan povrniti pritožbene stroške po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), in sicer stroške odgovora na pritožbo po tar. št. 16 OT v priglašeni višini 875 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 525,00 EUR.

1 Primerjaj VSRS, opr. št. III Ips 4/2021.