Jedro

Če upravni organ izda dovoljenje za postavitev objekta, ne gre za motenje posesti, saj je z izdajo upravnega akta izključena protipravnost. Zaradi motenja osebnega in intimnega življenja sodišče ne daje pravnega varstva zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da spada v zapuščino pokojne F.Š. nepremično premoženje, vpisano pod vl. štev. 2007 k.o. C. in pod vl. št. 1106 in 885 k.o. Z. in na podlagi oporočnega dedovanja in dogovora dedičev J.Š. in F.M. v sodni poravnavi pod opr.

št. P 522/90 z dne 26.5.1992 proglasilo H.M. za dedinjo nepremičnine, vpisane pod vl. št. 2007 k.o. C., dediča F.M. in J.Š. pa za dediča nepremičnin, vpisanih pod vl. št. 885 in 1106 k.o. Z., v razmerju kot je to določeno s poravnavo.

Proti temu sklepu se pritožuje dedinja F.M. zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da glede nje in dediča J.Š. temelji odločitev na dogovoru v sodni poravnavi, ki pa jo je sklenila v zmoti in je zato že vložila tožbo zaradi razveljavitve te poravnave. Sodišče prve stopnje bi zato moralo počakati z odločitvijo o dedovanju v tem zapuščinskem postopku, do pravnomočnosti odločitve o njenem zahtevku v postopku za razveljavitev poravnave.

V odgovoru na pritožbo dedič J.Š. predlaga zavrnitev pritožbe. Sodna poravnava velja, dokler ne bo s sodbo razveljavljena. Če bo in ko bo razveljavljena, pa bo pritožnica svoje pravice lahko uveljavljala v pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

Zapuščinski postopek je bil nazadnje prekinjen s sklepom z dne 10.5.1990, zaradi napotitve dedinje F.M. na pravdo, da dokaže, da so bile predmet razpolaganja zapustnice v oporoki z dne 16.5.1985 vse nepremičnine, vpisane v vl. št. 885 k.o. Z. V pravdi o tem vprašanju je bila pod opr. št. P 522/90 z dne 26.5.1992 sklenjena sodna poravnava. S tem je bil pravdni postopek pravnomočno končan. Po določilu 3. odstavka 213. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) traja prekinitev zapuščinskega postopka le, dokler ni pravdni postopek pravnomočno končan, zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno nadaljevati prekinjeni zapuščinski postopek. Za ponovno prekinitev zapuščinskega postopka zaradi nove pravde, v kateri se izpodbija sodna poravnava, ni nobene podlage. Ni namreč mogoče šteti, da so še sporna dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev vsebine oporoke (1. točka drugega odst. 210. člena ZD), če so ta dejstva že bila ugotovljena v pravnomočni sodbi oziroma sodni poravnavi, ki ima enak učinek kot pravnomočna sodba (323. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je zapuščinski postopek nadaljevalo in izdalo sklep o dedovanju. Če bo dedinja F.M. uspela v postopku zaradi razveljavitve sodne poravnave, se zapuščinski postopek ne bo obnovil, temveč bosta dediča F.M. in J.Š. ob pogojih iz 224. člena ZD (pogoji za obnovo postopka), lahko uveljavljala svoje pravice iz dedovanja v pravdnem postopku.

Sodišče druge stopnje se pri odločitvi o pritožbi ni spuščalo v presojo pritožbenih trditev dedinje F.M., ki se nanašajo na potek pravdnega postopka P 522/90, ker presegajo okvir obravnavanja tega zapuščinskega postopka. Ali je sodno poravnavo podpisala res le zaradi pritiskov in zmote, bo presojalo pravdno sodišče, ko bo obravnavalo utemeljenost njenega tožbenega zahtevka za razveljavitev sodne poravnave.

Po ugotovitvi, da ni podan zatrjevani pritožbeni razlog in tudi noben od drugih, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa, to je odločitev o dedovanju pritožnice in dediča J.Š. (druga točka 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).