Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi zaradi odškodnine, ker iz vsebine tožbe izhaja, da je odškodninski zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 75/2003-8 z dne 18.3.2003.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.1.2003. S to je tožena stranka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev nadaljnje redne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine v višini 850.000,00 SIT, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu pod opr. št. P ...
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da soglaša z odločitvijo tožene stranke, kot tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev. Tožena stranka je dodelitev nadaljnje pravne pomoči zavrnila, ker je po vpogledu v spis ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je ni razumno sprožati oziroma nadaljevati in je tožnikov zahtevek in pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Iz navedenega spisa izhaja, da je tožnik vložil odškodninsko tožbo zoper R.J. in M.R. zaradi povračila škode, ki naj bi jo povzročila tožniku in sicer, R.J. - sodni izvedenec geometer z izvedeniškim mnenjem, ki ga je izdelal v kazenskem postopku in M.R. s pričanjem v tem postopku. Iz tožbe ni mogoče razbrati pravnega temelja odškodninskega zahtevka, niti škode, ki naj bi jo tožnik utrpel, niti ni razvidno ali tožnik uveljavlja premoženjsko ali nepremoženjsko škodo. Da bi bil odškodniski zahtevek utemeljen ne izhaja niti iz prilog k tožbi.
Tožnik v pritožbi navaja, da je presoja sodišča napačna. Zatrjuje, da je "imela" odvetnica v odvetniški pisarni... od predsednice Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu prepoved prevzema njegove zadeve. To sklepa po tem, da sploh ni pregledala njegove dokumentacije. Po petem obisku ga je odslovila. Navaja, da kazenski postopek ni pravnomočno končan, ampak se nadaljuje v pravdi pod opr. št. ... Zaradi napačnega mnenja izvedenca J., prosi za drugega izvedenca.
Tožena stranka in Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001). Med temi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko in objektivni pogoji, ki so vezani na zadevo, na katero se prošnja nanaša. Objektivne pogoje vsebuje določba 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev te pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti (1. odstavek 24. člena). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa 2. odstavek 24. člena. Po tej določbi se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, tudi, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tem primeru je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi zaradi odškodnine, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, pod opr. št. P ... V postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa in niti ni sporno, da je navedeni pravdni postopek začet s tožbo tožnika, vloženo zoper R.J. in M.R. zaradi škode, ki naj bi ju navedena povzročila tožniku in sicer prvotoženi s, po presoji tožnika, napačnim izvedeniškim mnenjem in drugo tožena z izjavo, ki jo je podala kot priča v kazenskem postopku. Glede na vsebino tožbe, iz katere izhaja le, da se tožnik ne strinja z izvedeniškim mnenjem prvotoženega in pričevanjem drugotožene, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odškodninski zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, in zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato sta pravilni presoji tožene stranke in sodišča prve stopnje o tem, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja, določenega v 24. členu ZBPP in na tej podlagi sprejete odločitve o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zavrnitvi tožbe.
Ker je predmet tega postopka dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, št. P ..., so pritožbene navedbe v zvezi s postopkom, ki se vodi pod opr. št. P ... brezpredmetne in jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, kot tudi ne neizkazanih navedb v zvezi z ravnanjem predsednice Okrožnega sodišča v S.G. in s poslovanjem odvetniške pisarne.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.