Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali predstavlja zavrnitev predloga s strani sodišča za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki je utemeljena oziroma obrazložena zgolj z argumentom, da je priča že bila zaslišana v (predhodnem) upravnem postopku, nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in v pravico do obrazložene sodne odločbe iz prvega odstavka šestega člena EKČP?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali predstavlja zavrnitev predloga s strani sodišča za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki je utemeljena oziroma obrazložena zgolj z argumentom, da je priča že bila zaslišana v (predhodnem) upravnem postopku, nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in v pravico do obrazložene sodne odločbe iz prvega odstavka šestega člena EKČP?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo Ministrstva za kulturo, št. DT 490-72/2007/181 z dne 22. 3. 2017, s katero je bila Križniškemu redu v last in posest vrnjena nepremičnina z ID znakom parc. št. *197, k.o. ..

2. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je kot pravilno ocenilo stališče toženke, da ni mogoče govoriti o nenadomestljivosti cerkve kot prireditvenega prostora ter da z vračilom ne bo bistveno okrnjena možnost za opravljanje prireditev, saj jih že sedaj druga tožnica organizira tudi na drugih lokacijah, ter da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil obseg dejavnosti javne službe, ki se je opravljal v tem prostoru, relativno majhen. Tudi po presoji sodišča prve stopnje vračilo A. niti lokacijsko, niti funkcionalno ne bi oviralo delovanja druge tožnice oziroma prireditev v ostalih prostorih v sklopu K., kajti za izvedbo slednjih soglasje lastnika cerkve ni potrebno. Cerkev je poleg tega na nepremičnini, ki ima svojo parcelno številko in ločen vhod s T. in je prostorsko ločena od ostalih delov K. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da druga tožnica niti ni konkretizirala posplošenih tožbenih trditev, da vaj ni mogoče izvesti drugje in da bi nastali nesorazmerni stroški. Iz sodbe izhaja tudi, da to, ali bi prireditve v K. motile cerkveno dejavnost, s stališča 19. člena Zakona o denacionalizaciji ni relevantno, ker so cerkve sakralni objekti in primarno niso namenjeni javnim prireditvam, zato ne morejo konkurirati prireditvam v ostalih delih K. ali jih onemogočati.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, saj z vidika upravnega spora o njem ob upoštevanju novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice Vrhovno sodišče še ni odločalo. Navedeno vprašanje je zato pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, kajti glede uporabe drugega odstavka 51. člena ZUS-1 bi se lahko pojavilo še v drugih postopkih. Zadevno vprašanje po pomenu tudi presega okvir predmetne zadeve.

5. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.