Jedro

Deseti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer pa se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju je sicer urejal stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, vendar pa je ocenitev delovne uspešnosti v okviru službene ocene omogočil šele z Uredbo usklajeni novi Pravilnik o službeni oceni (veljaven od 9. 1. 2010 dalje), ki je tako kot Uredba določil 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v 4. členu pa izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Zato je tožena stranka v sklepu o napredovanju za leto 2008 pravilno upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je sklep tožene stranke št. ...z dne 5. 7. 2010 nezakonit in se razveljavi (I. točka izreka) ter zavrnilo tožnikove tožbene zahtevke: 1. da se sklep tožene stranke št. ... (pravilno: ...) z dne 9. 4. 2010 razveljavi; 2. da mu je tožena stranka dolžna v napredovalnem obdobju priznati 15 točk in ga z dnem 1. 4. 2010 razporediti v 38. plačni razred ter 3. da mu je tožena stranka dolžna za čas od 1. 4. 2010 dalje vsakomesečno obračunati bruto plačo za 38. plačni razred, od teh bruto zneskov obračunati in odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (II. točka izreka). Razsodilo je tudi, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 417,50 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

Zoper II. in III. točko izreka navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da vsem njegovim tožbenim zahtevkom ugodi oz. podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v obeh primerih pa toženi stranki naloži plačilo njegovih pritožbenih stroškov.

Tožnik v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker o zadevi ni odločilo ob uporabi vseh določb Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo drugega odstavka 11. člena Uredbe, ki določa, da se za ocenjevanje javnih uslužbencev, katerih napredovalno obdobje je pričelo teči v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe Uredbe, v obdobju do začetka uporabe Uredbe uporabljajo predpisi, ki so se uporabljali do začetka izplačila plač po ZSPJS in na njihovi osnovi izpolnijo ocenjevalni listi, za obdobje po začetku izplačila plač po ZSPJS pa se uporabljajo določbe Uredbe. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo določbe četrtega odstavka 11. člena Uredbe, da se za vse javne uslužbence, razen tistih, ki so v letu 2008 napredovali v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Uredbe, v letu 2009 ugotovi število doseženih točk in doseženega napredovalnega obdobja v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS. Tožena stranka bi ob ocenjevanju tožnikove delovne uspešnosti za leto 2008 morala uporabiti stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v skladu s katero je tožnik dobil najvišjo oceno odlično (5 točk). Sodišče prve stopnje je zato zmotno pritrdilo toženi stranki, ki je tožniku v ocenjevalnem obdobju 2007 do 2009 priznala 14 točk in s tem napredovanje le za en plačni razred, saj je tožnik v napredovalnem obdobju dobil tri ocene odlično in izpolnjuje pogoje za napredovanje za dva plačna razreda. Poleg tega je sodišče prve stopnje spregledalo deveti odstavek 11. člena Uredbe, ki toženi stranki nalaga, da ob izdaji sklepa o napredovanju uporabi ocene, ki so za tožnika ugodnejše. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik v pritožbi bistvene kršitve določb pravdnega postopka zatrjuje le pavšalno, saj ne navede, katere kršitve iz prvega ali iz drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja, niti ne obrazloži vsebine kršitev, ki naj bi jih sodišče prve stopnje po njegovem mnenju storilo. Pritožbeno sodišče je zato preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo, sodišče prve stopnje pa je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V postopku na prvi stopnji je bilo kot nesporno ugotovljeno, da je tožnik za leto 2008 od tožene stranke prejel dve oceni: službeno oceno „4“ (priloga B 2), ki je bila izdelana ob upoštevanju pravil starega Pravilnika o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 111/2003 in nadalj.) in, ki v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega pravilnika pomeni najvišjo oceno - „odličen“, ter oceno delovne uspešnosti „zelo dober“ (priloga B 1), ki je bila izdelana ob upoštevanju pravil iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba; Ur. l. RS, št. 51/2008 in nadalj.). Iz sklepa tožene stranke o napredovanju tožnika z dne 9. 4. 2010 (priloga A 1) izhaja, da je tožena stranka za leto 2008 upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti, ugotovila, da je tožnik v napredovalnem obdobju (v letih 2007, 2008 in 2009) zbral skupno 14 točk in zato sklenila, da tožnik izpolnjuje pogoje za napredovanje (le) za en plačni razred (uvrstitev v 37. plačni razred). Med strankama v tem sporu ni sporno, da je tožnik za leti 2007 in 2009 prejel oceni odlično (5 točk), sporna pa je ocena za leto 2008, saj tožnik meni, da bi morala tožena stranka za to leto upoštevati njegovo službeno oceno in mu tudi za leto 2008 priznati 5 točk, kar bi v napredovalnem obdobju pomenilo skupno 15 točk in pravico tožnika do napredovanja za dva plačna razreda (uvrstitev v 38. plačni razred).

Sodišče prve stopnje je tožnikove tožbene zahtevke zavrnilo z obrazložitvijo, da je bila za leto 2008 za napredovanje relevantna le ocena delovne uspešnosti, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje, saj je takšno stališče zavzelo tudi samo že v več drugih podobnih zadevah (opr. št. Pdp 1160/2011 z dne 23. 3. 2012 in Pdp 1009/2013 z dne 12. 2. 2014). Deseti odstavek 17. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.)

(1)

namreč določa, da se delovno uspešnost v Slovenski vojski ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer pa se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja Uredba. Podrobnejšo ureditev službene ocene na obrambnem področju je sicer urejal stari Pravilnik o službeni oceni, ki je določal 4-stopenjsko ocenjevalno lestvico, vendar pa je ocenitev delovne uspešnosti v okviru službene ocene omogočil šele z Uredbo usklajeni novi Pravilnik o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 1/2010, ki velja od 9. 1. 2010 dalje), ki je tako kot Uredba določil 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, v 4. členu pa izrecno določil, da se službena ocena uporablja tudi pri napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Glede na zgoraj navedeno določbo desetega odstavka 17. a člena ZSPJS ter glede na določbo šestega odstavka 11. člena Uredbe, da se v letu 2009 za leto 2008 v skladu z Uredbo ocenijo vsi javni uslužbenci razen tistih, ki so s 1. 10. 2008 napredovali (kar tožnik ni), je tožena stranka v sklepu o napredovanju pravilno upoštevala tožnikovo oceno delovne uspešnosti in ne službene ocene, izdelane po kriterijih iz starega Pravilnika o službeni oceni. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je vse tožnikove tožbene zahtevke v zvezi s tem zavrnilo (II. točka izreka).

Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenim navajanjem določb Uredbe še pojasnjuje, da se tožnik v pritožbi zmotno sklicuje na prvotno besedilo 11. člena Uredbe, ki je bilo z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 91/2008, ki velja od 27. 9. 2008 dalje) v celoti novelirano. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni uporabilo določb Uredbe, ki jih navaja tožnik, zato ni utemeljen.

Ker s pritožbo zatrjevani razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

(1) Prvi odstavek 58. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadalj.) določa, da se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev, torej ZSPJS.