Jedro

Sodišče zavrne predlog pravne osebe za ureditveno začasno odredbo z izselitvijo iz hiše, če tožnik težko nadomestljivo škodo utemeljuje s trditvami (i) o "čezmerni obrabi pohištva", ker hišo uporablja večje število oseb; (ii) o neurejeni okolici hiše in možnosti zamrznitve cevi namakalnega sistema in (iii) z domnevo, da se v hiši odvija prostitucija, ki ni verjetno izkazana.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje stopnje potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1.Toženka je družbenica tožeče družbe, drugi in večinski družbenik je toženkin razvezani zakonec. Tožeča družba (v nadaljevanju tožnica) s tožbo od toženke zahteva, naj v 15 dneh izprazni nepremičnino, v naravi stanovanjsko hišo, in jo izroči tožnici v posest. Po vložitvi tožbe je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe. Takšne, da bi sodišče toženki že takoj naložilo izpraznitev zadevne nepremične in izročitev posesti tožnici.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Obstoj tožničine terjatve do toženke je sicer ocenilo za verjeten (kar je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). A je predlog zavrnilo zato, ker niso izpolnjene predpostavke, ki jih za izdajo začasne odredbe zahteva drugi odstavek 272. člena ZIZ. Tožnica tako po presoji sodišča prve stopnje ni utemeljila nevarnosti težko nadomestljive škode. Sodišču naj bi namreč o tem predložila pretežno splošne in neizkazane trditve, med njimi tudi z zadevo scela nepovezane, ter dokaze (fotografije) toženkine najbolj intimne sfere (spolnosti), ki so namenjeni le toženkini osebni diskreditaciji.

3.Zoper sklep se pritožuje tožnica. Sklep se ji zdi nepravilen in nezakonit, zato ga izpodbija "iz vseh pritožbenih razlogov", opredeljenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in izda začasno odredbo, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Sklepu očita, da je pavšalen in nekonkretiziran, tako da ga ni mogoče preizkusiti in je arbitraren. Sodišče naj bi napak presodilo, da nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan. Ker je toženka intimne fotografije sama objavila na portalu avanture.net, tožnica z njihovo predložitvijo ni nedopustno posegla v njeno zasebnost. Vztraja, da je (s predložitvijo fotografij in oglasom o oddajanju sob) verjetno izkazala čezmerno uporabo hiše in njeno zlorabo za "nemoralno in nezakonito" dejavnost, kar da utemeljuje verjetnost težko nadomestljive škode. Prav tako, da je verjetno izkazala izvajanje prostitucije v zadevni hiši in s tem škodo za svoj ugled. Sodišče naj bi neobrazloženo oziroma z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno opustilo dokaz z zaslišanjem priče A. A. Ta bi namreč potrdil, da so ga sosedje obvestili, da se je "med sosedi iz okolice razvedelo", da se toženka ukvarja z nečednimi posli, izpovedal bi tudi o čezmerni rabi hiše in obrabi njene notranjosti. Opozarja na stališče iz sklepa VSL II Cp 110/2024, da je treba standard težko nadomestljive škode napolnjevati glede na namen in naravo spora, v katerem je predlagana začasna odredba. Nerazumen se zdi tožnici sklep o neizkazani verjetnosti, da v okolici hiše (na vrtu, na namakalnem sistemu, tlakovcih) že nastaja škoda. Nasprotno naj bi namreč izhajalo iz zapisnika, do katerega se sodišče niti z eno besedo ni opredelilo, iz dopisov toženki, za dokazovanje te škode pa je predlagala tudi zaslišanje priče B. A. Sodišče naj bi tako od tožnice zahtevalo dosego previsokega dokaznega standarda: gotovost namesto zgolj verjetnosti. Utemeljila naj bi tožnica tudi konkretno premoženjsko škodo (s čiščenjem, zamenjavo vzmetnic in preostalega pohištva ter ponovne ureditve vrta (z odstranitvijo ovenelih rastlin, zamenjavo kamina in namakalnega sistema).

4.Toženka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev. Ker je sodišče predlog za začasno odredbo zavrnilo, ne da bi ga pred tem vročilo toženki, toženka v odgovoru med drugim opozarja: (i) da se ji skuša s predlogom za začasno odredbo družbenik tožnice maščevati, ker ga je zapustila, tako da bi ostala brez strehe nad glavo; (ii) da so trditve o toženkinem ukvarjanju s prostitucijo popolnoma neresnične in nedopustno posegajo v njeno dostojanstvo in ugled; (iii) da je intimne fotografije spolnih odnosov kot njihov udeleženec posnel družbenik - razvezani zakonec v času njune skupnosti, da niso javno dostopne in v njihovo razširjanje toženka ni privolila ter je zato zoper njega sprožila sodna postopka; (iv) da toženka za nepremičnino zgledno skrbi.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Izpodbijani sklep je dovolj obrazložen, utemeljitev je jasna, tako da je mogoče razumeti, zakaj je sodišče odločilo, kot je. Očitka o kršitvi iz 8. in iz 14. točke drugega odstavka 338. člena ZPP zato nista utemeljena.

7.Sodišče je prav odločilo, da ni izpolnjen t. i. subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe, kakor ga opredeljuje drugi odstavek 272. člena ZIZ. Pri tem je prav izhajalo iz učvrščene sodne prakse, da je treba biti pri izdaji ureditvene začasne odredbe, ki se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, zadržan.¹ Izdati jo je treba le v izjemnih nujnih primerih. Taka začasna odredba je nujna, kadar bi sodno varstvo brez nje ne moglo več doseči svojega namena. Ena takih okoliščin je, če tožnici že v času postopka nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda.

8.Pritožbeno sodišče se strinja z argumentacijo, da večidel že trditve tožnice niso sklepčne, da del trditev ni izkazan in da je povrh dobršen del predloženih dokaznih sredstev izrazito problematičen.

9.Tožeča gospodarska družba bi torej za uspeh z začasno odredbo morala sodišču predstaviti za verjetno, da bo njen položaj, če bo morala na pravico do posesti hiše čakati do končne odločitve sodišča o pravicah in obveznostih pravdnih strank, pomembno okrnjen. Pomembno okrnjen zato, ker ji bo v času trajanja pravde nastala težko nadomestljiva škoda - torej takšna pomembna oziroma intenzivna škoda, ki bi jo nato kljub morebitnemu končnemu uspehu v pravdi težko ozdravila. Drži (deloma izrecno in deloma implicitno) stališče prvostopenjskega sodišča, da kaj takega ne izhaja že iz samih po sebi naslednjih tožničinih trditev: (i) o toženkinem zanemarjanju starševske dolžnosti (ker nimajo zveze s predmetom obravnavanja); (ii) o škodi zaradi "čezmerne obrabe pohištva", ker hišo v nasprotju z namenom uporablja večje število oseb (ob "swinger-friendly" druženjih); (iii) o škodi zaradi neurejene okolice hiše in možnosti zamrznitve cevi namakalnega sistema. Morebitno čiščenje oziroma zamenjava vzmetnic, preprog in ostalega pohištva, ponovna ureditev vrta, zunanjega kamina in namakalnega sistema - ne da bi se spraševali, ali do tega res lahko pride - očitno ne pomeni neugodja take stopnje in narave, ki bi ga pravna oseba po koncu pravde ne mogla sanirati brez posebnega napora. Ker je tako, sodišče prve stopnje ni ničesar kršilo, ko nesklepčnih trditev o (možnosti) obstoja opisane škode ni preverjalo z dokazi.

10.Trditve, da nastaja tožnici škoda zaradi kršitve ugleda, je sodišče prve stopnje prav zavrnilo že zato, ker jih tožnica v bistvu utemeljuje z

golo domnevo

o kaznivi prostituciji. Da gre za kaznivo dejavnost, namreč res niti na ravni verjetnosti ne potrjujejo sporne fotografije spolnega odnosa več oseb in tudi ne sklicevanje na govorice sosedov, da se "v hiši nekaj dogaja". Dokazna vrednost govoric sosedov o toženkinem "ukvarjanju z nečednimi posli" ne bi bila nič večja, če bi obstoj teh govoric v svojem zaslišanju potrdila še priča A. A. - večinski družbenik tožnice in razvezani toženkin zakonec. Zato sodišče ni kršilo tožničine pravice do izjavljanja, ko v tem hitrem in nujnem postopku zavarovanja te priče ni zaslišalo in ko razlogov za to ni izrecno pojasnjevalo.

11.Sklicevanje pritožbe na stališče iz sklepa VSL II Cp 110/2024 očitno ni utemeljeno že zato, ker je šlo tam za nepremoženjsko škodo zaradi bistveno hujših posegov od tu zatrjevanega, namreč za poseg v ustavne (osebnostne) pravice zaradi odvzema stanovanja.

12.S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe. Te niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni kršilo ničesar, na kar je pazilo pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka je skladno s 151. členom ZPP pridržana za končno odločbo.

-------------------------------

1Stališče sodne prakse korenini v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 in je razčlenjeno v sklepu Vrhovnega sodišča II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008.