Jedro

Za presojo vprašanja obsega oziroma višine kupčeve obveznosti, ki jo je slednji dolžan izpolniti na podlagi med strankama sklenjene prodajne pogodbe, je odločilna pogodbeno dogovorjena cena. Zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje kupca na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gosopdarstvo, brezpredmetna pa je tudi kupčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni ter se prvostopna sodba v izpodbijanem delu (to je za znesek 86.111,00 SIT s pripadki) in sklep o popravi sodbe sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožnika in tožencu naložilo, da mu mora plačati 195.850,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila kot preostanek dogovorjene kupnine za les, ki ga je toženec kupil od tožnika, s sklepom o popravi sodbe pa je tožencu naložilo v plačilo tudi 31.200,00 SIT tožnikovih pravdnih stroškov (v sodbi pomotoma odmerjenih na 9.600,00 SIT), prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

Toženec je vložil pritožbi tako zoper sodbo kot tudi zoper sklep o popravi sodbe. Sodbo izpodbija smiselno v tistem delu, v katerem je bilo z njo ugodeno tožbenemu zahtevku v širšem obsegu od pripoznanega, pri čemer zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja. V pritožbi omenja cene, za katere zatrjuje, da po njih odkupuje les gozdno gospodarstvo in zahteva cenitev prodanega lesa po sodnem cenilcu. Trdi, da si je tožnik ceno izmislil, sodišče prve stopnje pa je temu nasedlo.

Formalnega pritožbenega predloga v pritožbi zoper sodbo ni ponudil. V pritožbi zoper sklep pa toženec ponavlja navedbe iz pritožbe zoper sodbo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Zahtevek tožnika zoper toženca je zahtevek za izpolnitev kupčeve obveznosti po ustno sklenjeni pogodbi o prodaji lesa, pri čemer o predmetu prodajne pogodbe med strankama ni spora, medtem ko je višino dogovorjene kupnine sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi prepričljive dokazne ocene, ki jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Prvostopna dejanska ugotovitev o višini dogovorjene kupnine nima opore le v izpovedbi tožnika, zaslišanega kot stranka, temveč tudi v izpovedbi za izid pravde povsem nezainteresirane priče - žagarja, ki je dogovoru strank edini prisostvoval. Te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje toženec ne more uspešno izpodbiti zgolj s trditvijo v pritožbi, da si je tožnik ceno izmislil. Prav dogovorjena cena pa je tista, ki je odločilna za presojo vprašanja obsega oziroma višine toženčeve obveznosti, ki jo je kot kupec dolžan izpolniti po med strankama sklenjeni pogodbi. Zato je neupoštevno toženčevo sklicevanje na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gospodarstvo, brezpredmetna pa je tudi toženčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa. Tako se torej izkaže, da je prvostopna odločitev o ugoditvi celotnemu tožbenemu zahtevku v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (drugi odstavek 365. člena istega zakona), je bilo treba toženčevo pritožbo zoper sodbo na podlagi določbe 368. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu prvostopno sodbo potrditi.

Prvostopni sklep o popravi sodbe (v delu odločitve o pravdnih stroških) pa ima oporo v določbah 342. člena ZPP, saj je iz stroškovnika v spisu razvidno, da gre za očitno računsko pomoto, do katere je prišlo pri množenju števila točk po tarifi o odvetniških storitvah z vrednostjo točke in ki jo je bilo treba odpraviti. Sploh pa izpodbija toženec sklep o popravi sodbe povsem neobrazloženo, saj se razlogi iz njegove pritožbe zoper sklep nanašajo izključno le na odločitev o glavni stvari. Zato je tudi to toženčevo pritožbo bilo treba zavrniti kot neutemeljeno in prvostopni sklep o popravi sodbe potrditi (2. točka 380. člena ZPP).

Določbe ZPP, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).