Jedro

Izpodbijani sklep se pravilno opira na utrjeno stališče sodne prakse, da neobstoj posesti predpostavlja prepričljivo izraženo opustitev tožničine volje, da uporablja stanovanje, in da bi bila ta izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da še uporablja stanovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, 1) da je toženec motil tožnico v posesti gospodarskega objekta na parc. št. 33/7 k. o. X s tem, da je v času med 3. 9. 2015 in 10. 9. 2015 zaprl vodo na enem izmed dveh ventilov, nameščenih na priključni vod (I. točka izreka), 2) da se je toženec dolžan v bodoče vzdržati takega ali podobnega ravnanja (II. točka izreka), 3) da se postopek ustavi glede zahteve za vzpostavitev prejšnjega stanja (III. točka izreka), 4) da je toženec motil tožnico v mirni soposesti stanovanjske hiše na naslovu P. 11, s tem, da je v času med 1. 10. 2015 in 21. 10. 2015 zamenjal ključavnico v vhodnih vratih (IV. točka izreka), 5) da je toženec dolžan tožnici v osmih dneh izročiti ključe vhodnih vrat in se v bodoče vzdržati posegov v tožničino soposest na stanovanjski hiši (V. točka izreka), 6) da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka (VI. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožnica ni predložila prepričljivih dokazov. Odločitev temelji le na veri sodišča v navedbe in izpoved tožnice in neveri v navedbe in izpoved toženca. Tako različno obravnavo strank je mogoče razumeti le v kontekstu zatrjevanega nasilja, ki pa ni bilo dokazano. Navedbe v zdravniškem potrdilu so povzete po tožničinih navedbah in jih zdravnik ni ugotavljal ali preveril. Poleg tega je tožnica tudi po odselitvi redno prihajala v hišo in izvrševala posest. Toženec še vedno nasprotuje pravočasnosti vložitve tožbe in se sklicuje na doslej podane navedbe in predlagane dokaze. Tožnica tudi ni dokazala zaprtja vode, niti dejstva, da je to storil toženec. Zaključek, da voda ni tekla, ker je bil sporni ventil zaprt, nima podlage. Zaslišane priče tega niso potrdile. Toženec je tožnici takoj, ko ga je opozorila, da je voda zaprta, omogočil, da preveri vse vodne ventile v hiši in aktivnostim tožnice ni v ničemer nasprotoval. Priča A. A. je povedal, da je toženec dopustil pregled in povedal, da ga on ni zaprl. Priča B. B. je povedal, da je voda tekla tudi prej, po posegu pa le malo bolj. Tožnica tudi ni dokazala, kdo naj bi ga bil zaprl ter kdaj in kako je prišlo do zaprtja. Tožnica tudi ni imela ekonomskega niti drugačnega interesa za vložitev tožbe. Toženec ji ni preprečeval odprtja ventilov, z vodo pa ne prej ne kasneje ni bilo težav. Tudi v zvezi z vstopom v prej skupno bivališče pravdnih strank je sodišče nekritično in pristransko povzelo tožničine navedbe o razlogih za odselitev in o izvrševanju posesti. Tako toženec kot oba otroka so povedali, da tožnica že dalj časa ni imela ključev hiše. Priča B. B. je povedal, da je že spomladi odnesla iz hiše svoje stvari in da je vedno, kadar je prišla, pozvonila. Sodišče ni izvedlo vseh dokazov. Ni izvedlo ogleda, čeprav bi lahko potrdil, da je bil jašek odprt, da je dostop imel kdorkoli in da še zdaleč ne drži, da je to lahko storil le toženec. Posledično je napačna odločitev o stroških postopka. Še posebej nerazumljiva je odločitev glede stroškov začasne odredbe, do katerih tožnica glede na zavrnitev njenega predloga nedvomno ni upravičena.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno stališče o nestrinjanju z ugotovitvijo sklepa, da je bila tožba vložena pravočasno, je neobrazloženo. Zgolj s sklicevanjem na navedbe in dokaze, podane v postopku pred sodiščem prve stopnje, toženec ne more doseči več od preizkusa pravilnosti navedene ugotovitve v okviru razlogov, ki jih pritožbeno sodišče presoja po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ti pa niso podani.

6. Izpodbijani sklep se pravilno opira na utrjeno stališče sodne prakse, da neobstoj posesti predpostavlja prepričljivo izraženo opustitev tožničine volje, da uporablja stanovanje, in da bi bila ta izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da še uporablja stanovanje.(1) Upoštevaje navedeno izhodišče pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti zaključka izpodbijanega sklepa, da tožnica pred zatrjevanim motenjem, storjenim 10. 12. 2012, ni opustila posesti.

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o zmotnosti zaključka, da je tožnica dokazala, da voda ni tekla zaradi zaprtja ventila in da je to storil toženec. Dokazna ocena temelji na celovitem ovrednotenju vseh relevantnih dokazov. Ključna je bila resda ocena verodostojnosti izpovedb pravdnih strank, ki sta v bistvenih okoliščinah različni, vendar pa to še ne narekuje zaključka o nedokazanosti tožbenih navedb. Sodba je dovolj prepričljivo ovrednotila obe izpovedbi ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov. Upravičeno je v tem kontekstu upoštevana tudi napetost odnosov med pravdnima strankama – razvezanima zakoncema.

8. Zaključek o dokazanosti trditve, da je voda nehala teči, temelji ne le na izpovedbi tožnice, ampak tudi na izpovedbi najemnika prostorov, ki so v času ugotovljenega motenja ostali brez vode, in ugotovitvi, da je voda začela teči po odprtju ventila 24. 10. 2015. Pritožbeno izpostavljanje tega, da toženec ni nasprotoval odprtju ventila, pravilnosti navedenega zaključka ne more omajati. Priča B. B. je sicer na vprašanje, kaj ve v zvezi z vodo na dvorišču, povedal, da je bil spor med pravdnima strankama po njegovem vedenju zaradi počasnega teka vode, vendar pa se izrecno o tem, ali je bila voda zaprta ali je le počasi tekla, ni izrekel, niti ga nobena od pravdnih strank o tem ni vprašala. Njegova izpovedba tako ne vzpostavlja dvoma o pravilnosti zaključka, ki temelji na izpovedbi tožnice in priče C. C. 9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotnosti zaključka, da je ventil zaprl toženec. Glede na ugotovitve, da je bil ventil na dvorišču stanovanjske hiše v lasti pravdnih strank, da je pokrit z železnim pokrovom, v jašku pa zasut s peskom, je življenjsko prepričljiv zaključek sodbe, da ni videti (razumnega) razloga, da bi ga zaprl tretji. Življenjsko sprejemljiv je tudi zaključek, da glede na to, da je gospodarsko poslopje, ki ga je oddajala v najem, z zaprtjem ventila ostalo brez vode, niti tožnica, ki naj bi po toženčevih navedbah zaprla ventil, ni imela interesa za tako ravnanje. Okoliščina, da toženec tožnici ni preprečeval odprtja ventilov, ne vzbuja dvoma o pravilnosti navedenih zaključkov. Pritožba ni izkazala, da je zaradi opustitve izvedbe ogleda dejansko stanje ostalo nepopolno ali zmotno ugotovljeno. Okoliščine glede položaja in stanja jaška, ki jih zatrjuje, niso drugačne od ugotovitev v sodbi.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki o pravilnosti odločitve o stroških. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je bila v pritožbenem postopku razveljavljena in zadeva vrnjena v nov postopek, nato pa je bil postopek ustavljen zaradi umika predloga, ki je sledil odprtju vode. Odločitev o stroških tako ne temelji na odločitvi o zavrnjeni začasni odredbi, ampak na presoji, ali bi bila začasna odredba ob nadaljnjem obstoju motilnega dejanja utemeljena. Pravilnosti te presoje pritožbe ne nasprotuje.

11. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. npr. sklepa VSL I Cp 3198/2009 z dne 3. 11. 2009 in I Cp 2482/2011 z dne 21. 9. 2011