Jedro

V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni davčni organ začel davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev tožeče stranke za izterjavo davčnega dolga v višini 251,18 EUR glavnice, 70,77 EUR zamudnih obresti in 25,00 EUR stroškov postopka, skupaj 346,95 EUR (1. točka izreka), za izterjavo obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po izvršilnih naslovih navedenih v tabeli v 4. točki izreka.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki se nanašajo na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove, zaračunavanje zamudnih obresti, denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in omejitve pri davčni izvršbi.

3. V pritožbenem postopku je tožena stranka izrek prvostopnega sklepa v 4. točki izreka dopolnila tako, da se za obveznosti pod zaporedno št. 2 in 3 izvršilni naslov pravilno glasi „Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009, št. 42243-07348/2009-1 (10023-04) z dne 16. 9. 2009“; za obveznosti pod zaporedno št. 4, 5 in 6 izvršilni naslov pravilo glasi „Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010, št. DT 4224-07506/2010-1 (10023-05) z dne 13. 9. 2010“; za obveznosti pod zaporedno št. 7 in 8 izvršilni naslov pravilno glasi „Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011 št. 4224-06023/2011-1 (10011-00) z dne 21. 6. 2011“; za obveznosti pod zaporedno št. 9 in 10 izvršilni naslov pravilno glasi „Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, št. 4224-06054/2012 (10-100-03) z dne 9. 7. 2012“; in za obveznosti pod zaporedno št. 11 in 12 izvršilni naslov pravilno glasi „Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013, št. DT 4224-01843/2013-1 (10-100-03) z dne 23. 5. 2013“ in odločila tudi, da v preostalem delu ostane izrek sklepa nespremenjen ter pritožbo zoper sklep zavrnila. V obrazložitvi ugotavlja, da je v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa za sporne obveznosti v tabeli pod zaporednimi št. 2 do 12 izvršilni naslov pomanjkljivo naveden, zato je v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) po uradni dolžnosti sama v tem delu spremenila 4. točko izreka izpodbijanega sklepa. Hkrati ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, in ima glede terjanih obveznosti vse sestavine, kot jih določa 151. in 145. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). V zvezi z pritožbenimi ugovori, v katerih tožeča stranka izpodbija sam izvršilni naslov, pa pojasni, da v postopku izvršbe izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Sklep o davčni izvršbi je možno izpodbijati le v delu, ki se nanaša na vsebino sklepa o davčni izvršbi, česar pa tožeča stranka niti ne izpodbija. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni lastnik stavbnega zemljišča, ugotavlja, da so bile odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izdane tožeči stranki, da se nanje ni pritožila, zaradi česar so postale pravnomočne in se je tožeča stranka dolžna ravnati po njih.

4. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri ponavlja pritožbene ugovore, da ni zavezanec za stavbno zemljišče. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep, ki ga je v izreku glede izvršilnih naslovov tožena stranka dopolnila, je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se upravni organ sklicuje in jih sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V spornem primeru je bila izvršba začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. Sodišče tožeči stranki še pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ta izvršilni naslov neutemeljeni.

8. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje ZDavP-2, prav tako je davčni organ upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

9. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.