Jedro

Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna odstraniti asfalt s parcele št. 3054/1 k.o. D. in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje, to je vzpostaviti makadamsko dostopno pot za potrebe dostopa do zemljišč, ki ležijo ob parceli št. 3054/1 k.o. D. Zavrnjen je bil tudi zahtevek za prepoved bodočega motenja. Pod točko II je prvostopno sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 14.6.2006, po katerem bi bila tožena stranka dolžna odstraniti prometni znak, da gre za prometno površino, rezervirano za kolesarje, ki ga je postavila na parceli št. 3054 k.o. D. Pod točko III pa je sodišče tožeči stranki naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba se ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je tožena stranka z asfaltiranjem sicer tudi spremenila namembnost same poti, ki je sedaj namenjena izključno kolesarjem, da pa za samo odstranitev asfalta tožeča stranka nima pravnega interesa, ker v tožbenem zahtevku ni zajeta odstranitev prometnega znaka. Kot navaja pritožnica, je tožeča stranka predlagala odstranitev asfalta in vzpostavitev v prvotno stanje. To pa zajema tudi odstranitev prometnih znakov, to je vertikalne signalizacije, vključuje odstranitev talne prometne signalizacije in drugih morebitnih ovir ter vse ostalo potrebno za vzpostavitev prvotnega stanja. Torej ni pravilna ugotovitev sodišča, da se je tožeča stranka omejila zgolj na odstranitev asfalta. V okviru vseobsegajočega restitucijskega zahtevka je z začasno odredbo predlagala odstranitev prometnega znaka in s tem pravno dopustitev poti tudi za druge namene. S tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe je zahtevala posestno varstvo v skladu s 33. in 34. členom SPZ. Odstranitev prometnega znaka je po mnenju pritožbe vsebovana v tožbenem zahtevku.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da ji je tožena stranka motila oz. odvzela posest na parceli št. 3054/1 k.o. D. s tem, da je to parcelo asfaltirala in postavila prometni znak, da gre za prometno površino, rezervirano za kolesarje. Tožbeni zahtevek pa je oblikovala tako, da je zahtevala le odstranitev asfalta s parcele št. 3054/1 k.o. D. in vzpostavitev prvotnega stanja zemljišča tako, da se vzpostavi makadamska dostopna pot za potrebe dostopa do sosednjih zemljišč. Po oceni pritožbenega sodišča je treba pritrditi stališču, da iz take dikcije izhaja, da se je tožeča stranka s svojim zahtevkom omejila na odstranitev asfalta s sporne poti, ni pa vtoževala tudi odstranitve s strani toženke postavljenega prometnega znaka. Ena od zahtev, ki izhajajo iz načela dispozitivnosti, je tudi, da mora biti tožbeni zahtevek določno in konkretno opredeljen. Naloga sodišča je le, da odloči o tem, ali je pravno varstvo, ki ga tožnik izrecno in določno zahteva, po zakonu utemeljeno, ne pa, da samo izoblikuje izrek o pravnem varstvu, ki bi sledilo iz ugotovljenega dejanskega stanja. Če bi sodišče glede na predstavljeno trditveno podlago samo oblikovalo izrek sodbe, bi s tem načelo dispozitivnosti prekršilo. Skladno s 1. odstavkom 2. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov. To pomeni, da tožniku ne more prisoditi niti kaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval. Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji torej glede na vse navedeno ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, se tako pritožbene navedbe, da bi prvostopno sodišče moralo naložiti tudi odstranitev prometnega znaka, izkažejo za neutemeljene. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo tudi z vidika kršitev, ki jih je treba skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upoštevati po uradni dolžnosti. Ker takih kršitev ni ugotovilo, je tako skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.