Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval varstvo solastninske pravice na enostanovanjski hiši (njenem nebivalnem delu) po 99. in 100. členu SPZ. Trdil je, da toženka neutemeljeno vznemirja njegovo solastninsko pravico, ker mu onemogoča vstop v hišo, dvorišče ter njuno uporabo.

2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je utemeljen tožnikov zahtevek iz naslova varstva pred vznemirjanjem (so)lastninske pravice - za izročitev ključev in dopustitev vstopa v spodnje nebivalne prostore stanovanjske hiše, ki jih toženka ne uporablja. Zavzelo je stališče, da je toženka protipravno posegla v tožnikovo solastninsko upravičenje, ker mu ni omogočila vstopa v hišo (oziroma je zamenjala ključavnico).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Presodilo je, da toženka ni protipravno vznemirjala lastninske pravice tožnika, saj ima na celotni nepremičnini služnost stanovanja - pravico, ki (so)lastninsko pravico omejuje.

4. Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je pomembna okoliščina, da služnost stanovanja ni omejena na konkretne prostore v stanovanjski hiši? 2. Ali ima služnostna upravičenka pravico v celoti omejiti in izključiti pravico (so)lastnika nepremičnine? 3. Kateri pravici je treba dati prednost v primeru kolizije lastninske pravice (so)lastnika in služnostne pravice? 4. Ali so upravičenja solastnika odvisna od velikosti njegovega solastninskega deleža? in 5. Ali ima tožnik enaka upravičenja kot drugi solastnik in tretje osebe, ki jim je služnostna upravičenka dovolila razpolagati z nepremičnino v solastnini?

5. Poudarja, da izpodbijana odločitev pomeni odstop od sodne prakse in zmotno uporabo materialnega prava. V predlogu najprej povzame razloge prvostopenjske in izpodbijane sodbe. Kot bistveno navaja, da bi moralo drugostopenjsko sodišče ob tehtanju pravic pravdnih strank dati prednost absolutni lastninski pravici tožnika pred služnostno pravico toženke. V zvezi s tem se sklicuje se na judikate II Cp 1464/2015, II Ips 1128/2008 in II Ips 137/2013. Opozarja, da je nebivalni del stanovanjske hiše (ki ga želi uporabljati tožnik) od bivalnega ločen z vrati. Meni, da bi toženka morala svojo služnostno pravico izvrševati v najmanjšem možnem obsegu. Pojasnjuje, da je bila volja zapustnika toženki omogočiti bivanje na enak način kot do njegove smrti (saj ni določil, da po njegovi smrti hišo uporablja le toženka). Ker je zapustnik v hiši živel skupaj s toženko, bi moralo biti to omogočeno tudi tožniku. Izpostavlja, da toženka drugemu solastniku in tretjim osebam omogoča dostop do hiše in njeno uporabo. Po mnenju predlagatelja se je s tem sama odpovedala delu zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ker tožniku dostop ni omogočen, je podana kršitev enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Nasprotuje stališču, da lahko toženka izključi lastninska upravičenja tožnika le zato, ker služnostna pravica ni bila omejena le na del stanovanjske hiše, ki je ena enota. Sklicuje se na zadevo VSC Cp 952/99, po kateri solastnik drugemu solastniku (kljub dogovoru o uživanju) ne more prepovedati vstopa v nepremičnino. Omogočiti mu mora vstop (z izročitvijo ključev), saj ima pravico nadzirati solastno nepremičnino. Tudi zadeva II Ips 749/2005 potrjuje, da namestitev ograje in izročitev ključev ne pomeni omejitve služnosti. Iz zadeve I Cp 160/2000 pa izhaja, da služnostni upravičenec lastnika služeče stvari ne more povsem izključiti iz njene uporabe.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.