Jedro

Osebe, ki so pridobile stanovanjsko pravico na stanovanju v zasebni lasti, v času, ko je to stanovanjska zakonodaja še dopuščala, so ohranile enak obseg stanovanjske zaščite kot imetnik stanovanjske pravice tudi v času, ko je stanovanjska zakonodaja na stanovanju v zasebni lasti dopuščala le pridobitev pravice uporabe do stanovanja. To pomeni, da je imel tudi potomec takšne osebe, ki je skupaj z njo živel v tem stanovanju, enak položaj kot uporabnik stanovanja, na katerem je imel kdo imetništvo stanovanjske pravice. Tako je tudi smel po smrti imetnika stanovanjske pravice v tem stanovanju to stanovanje še naprej uporabljati in je imel tudi sam enako stanovanjsko zaščito kot imetnik stanovanjske pravice. Zato ima tudi pravico zahtevati po uveljavitvi stanovanjskega zakona sklenitev najemne pogodbe za to stanovanje, v kolikor mu ni priskrbljeno ob izselitvi iz stanovanja zahtevo lastnika stanovanja drugo primerno stanovanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi in opravljenja dejanja razveljavijo, izvršba ustavi in predlog za izvršbo zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka pritožuje dolžnik ter predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da v izvršilnem naslovu ni ugotovljeno, kolikšna je dolžnikova terjatev. Potrdilo banke, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, se nanaša le na znesek dviga za mesec oktober in november. Kaj ta zneska predstavljata, pa iz omenjenega potrdila ni razvidno. V delu zneska je bržkone res vključen osebni dohodek, v delu pa tudi znesek, ki predstavlja materialne stroške in ki se ob izplačilu osebnega dohodka prav tako nakaže na banko. V izvršilnem postopku sodišče ne more ugotavljati višine zneskov, ki so med strankama sporni.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo. Nujna vsebina izvršilnega naslova je tudi navedba predmeta obveznosti (1. odstavek 20. člena ZIP). Ta pa mora biti vsaj določljiv, kar pomeni, da mora izvršilni naslov (če predmeta v vseh posameznostih ne individualizira) vsebovati vsaj podatke, s katerimi je mogoče predmet obveznosti individualizirati (1. odstavek 50. člena ZOR). V konkretnem primeru pa teh podatkov odločba sodišča združenega dela ne vsebuje. Dolžniku nalaga le plačilo zaostalih neplačanih OD od prenehanja delovnega razmerja, do poziva na delo (z zakonitimi zamudnimi obrestmi), ne pove pa, kolikšni naj bi ti dohodki bili, niti ne daje podatkov, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče ugotoviti. Potrdilo Ljubljanske banke d.d. z dne 18.1.1993, na katerega se opirata predlog za izvršbo in izpodbijani sklep, pa le še potrjuje nedoločljivost predmeta dolžnikove obveznosti. Iz njega namreč izhaja, da se je upnikov dohodek (če se omenjeno potrdilo sploh nanaša izključno na dohodek) v zadanjih treh mesecih leta 1992 spreminjal (zmanjševal) iz meseca v mesec.

Ker torej pritožba utemeljeno opozarja, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi in opravljena dejanja razvljavilo, izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrglo (4. odstavek 53. člena ZIP in 3. točka 380. člena ZIP).