Jedro

Verjetnejša je pravica, ki je razvidna iz zemljiške knjige. Kdor trdi, da je lastninsko stanje drugačno, mora to dokazati v pravdi.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in zapustničinega zakonitega dediča D. K. G. napotilo na pravdo z zahtevkom, da 1/2 nepremičnine, vpisane pri vl. št. 1523 k.o. R. s parcelo 19/3 – barjanski travnik v izmeri 1966 m2 ne spada v zapuščino po pokojni J. G. Rok za vložitev tožbe je 30 dni po pravnomočnosti sklepa, zapuščinski postopek pa se prekine za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v tem roku vložena ustrezna tožba.

Zoper sklep se pritožujeta dedinja S. G. H. ter dedič D. K. G.. S. G. H. navaja, da pritožbo vlaga zaradi napačne uporabe določb Zakona o dedovanju. Navaja, da je zapustnica z oporoko z dne 9.9.1993 razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je vse svoje nepremično premoženje naklonila nečaku I. G. ml. in nečakinji S. G. H., vsakemu do polovice, denarna sredstva pa pranečakoma, ostali zakoniti dediči so iz dedovanja izključeni. Izključeni zakoniti dediči bi dedovali le, če bi kateremu od njih uspelo izpodbiti pravno veljavnost oporoke. Sodišče dedičev, ki oporoke ne priznavajo, ni napotilo na pravdo, marveč je izdalo izpodbijani sklep. Za ta sklep ni podlage, saj če je oporoka pravno veljavna, potem D. K. G. ne more (več) nastopati kot dedič. Med njim in oporočnimi dediči že pojmovno ne more biti spora o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Sodišče je 1. točko 1. odstavka 212. člena ZD napačno uporabilo. Podrejeno še navaja, da kakršenkoli zahtevek D. K. G. do I. G. ml. ne more biti predmet zapuščinskega postopka. Enako velja za njegove morebitne zahtevke glede druge polovice parcele, kjer je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana zapustnica, te zahtevke bi lahko uveljavljal kvečjemu z lastninsko tožbo po pravilih stvarnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma sklep spremeni in dediče, ki oporoke niso priznali, napoti na pravdo.

Dedič D. K. G. odgovarja na pritožbo, poleg tega pa v obširni pritožbi navaja kronologijo v zvezi s sklepom z dne 7.4.2009, navaja, da so mu zablokirali vse postopke, da ga od drugega doktorata do 2005 in do leta 2009 preganjajo, podaja navedbe glede oporoke iz leta 1993, navaja da je B. G. ukradla grob in posledice oporoke iz leta 1993 na oporoko iz leta 1971, podaja navedbe o goljufiji I. G. ml., ki naj bi ogoljufal tudi občino, S. G. H. pa pri tem sodelovala, o B. G. in S. G. H. o nepremičnini in premičninah, o razlastitvi J. G., o poneverbah A. G. G., o pritožbi J. G., goljufiji I. G. ml. z izročilno pogodbo iz leta 1994, o poneverbi smrtovnice, o prikritju denacionalizacije iz smrtovnice, o prepisovanju parcel s strani I. G ml., o pooblastilu s strani I. G. ml. za odvetnika M. C., o odškodnini pri parc. št. 19/3, o dogodkih iz leta 1957, o oporoki S. G., o dogajanjih v zvezi s T. G. in M G., o J. G. in kršenju njenih darilnih pogodb, dogajanju med M. G. in T. G., o oporoki iz leta 1971 J. G., o skrbniku in o ponarejanju oziroma podtikanju v podpis. Glede konkretnega sklepa pa navaja, da ga v celoti izpodbija. Sodišče bi ga moralo napotiti na pravdo ne le zaradi tega, kar je v sklepu sklenilo, ampak tudi na druge pravde in sicer glede na uveljavitev neveljavnosti oporoke iz leta 1993 z dne 9.9.1993 J. G. in spornega obsega zapuščine, saj v njeno zapuščino ne spada le ½, ampak vseh 1966 m2, spada še denacionalizacija, to je odškodnina in premičnine. Napotiti bi ga moralo tudi na pravdo glede na uveljavitev neveljavnosti oporoke iz leta 1996 S. G., glede na uveljavitev veljavnosti oporoke iz leta 1971, razveljavitve oziroma ničnosti in/ali izpodbojnosti izročilne pogodbe iz leta 1994 ter izročilne pogodbe iz leta 2004, glede nepredmetnosti ZK predloga in nepredmetnosti ZK sklepa. Pritožuje se glede obrazložitve ter navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu zmotno interpretiralo njegovo izjavo iz zapuščinske obravnave z dne 5.11.2008 in je brez razloga le v enem delu interpretiralo njegovo vlogo z dne 7.11.2008. V zadevi P 301/2007-I je tožbeni zahtevek za vseh 1967 m2 + 1966 m2, tožba je vložena na razveljavitev oporoke, sporen je tudi obseg zapuščine po S. G. Problem je tudi v tem, ker je protipravno vpisan I. G. ml. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe S. G. H.: O priznavanju zapustničine oporoke z dne 9.9.1993 se vsi zakoniti dediči, ki pridejo v poštev za dedovanje, še niso izjasnili, zato bi bila napotitev na pravdo glede (ne) veljavnosti oporoke preuranjena.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo 1. točko 1. odstavka 212. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in spremembe, ZD), po katerem sodišče dediče napoti na pravdo, če je med njimi spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Ni dvoma, da je tudi D. K. G. dedič (zakoniti) po zapustnici, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje (parcela 19/3, vpisana pri vl. št. 1523 k.o. R. do ½) spada v zapuščino po pokojni J. G., je pravilna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na pravdo napotilo D. K. G., glede na to, da je v zemljiški knjigi lastninska pravica glede sporne nepremičnine vknjižena na zapustnico.

Navedbe glede drugega dela parcele, ki ga je zapustnica še za življenja naklonila I. G. ml. niso relevantne, saj glede tega dela sodišče prve stopnje D. K. G. na pravdo ni napotilo. Ob povedanem pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi glede polovice parcele, kjer je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana zapustnica, zakoniti dedič lahko uveljavljal zahtevke le z lastninsko tožbo po pravilih stvarnega prava.

Glede pritožbe D. K. G.: Večina pritožbenih navedb zakonitega dediča D. K. G. je za odločitev oziroma presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantna, zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja, odgovarja le na tiste navedbe, ki se nanašajo na sam izpodbijani sklep.

Pritožnik navaja, da bi moral biti napoten na pravdo, ne le zaradi tega, kot ga je napotilo sodišče prve stopnje, pač pa tudi na druge pravde in torej odločitve o tem, da je na pravdo napoten on, pravzaprav ne izpodbija. V kolikor se bodo v postopku izkazala za sporna še kakšna druga vprašanja, bo eventualno prišlo še do kakšne napotitve na pravdo (npr. glede veljavnosti oporoke, glede izročilne pogodbe), ob dosedanjih trditvah in navedbah pa podlage za to še ni bilo. Povsem neutemeljeno pa pritožnik navaja, da bi bila potrebna napotitev na pravdo tudi glede nepredmetnosti zemljiškoknjižnega predloga in zemljiškoknjižnega sklepa, saj za to v ZD ni podlage. Neutemeljene so tudi navedbe glede napotitve na pravdo glede neveljavnosti oporoke S. G., saj ta v tej zadevi ni relevantna, zaenkrat pa tudi glede veljavnosti oporoke iz leta 1971, saj je bila z novo oporoko prejšnja razveljavljena. Tudi za napotitev glede odškodnine iz postopka denacionalizacije in glede premičnin zaenkrat še ni podlage, saj še ni bilo razčiščeno, ali je navedeno sploh sporno.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi sodišče izjavo pritožnika zmotno interpretiralo. Sodišče je glede na to, da je ta navajal, da se z oporoko ne strinja oziroma je ne priznava za pravno veljavno zato, ker sporna parcela ne sodi v zapuščino, zakonitega dediča oziroma pritožnika pravilno napotilo na pravdo z zahtevkom, da ½ nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 1523 k.o. R., kar je vknjiženo v zemljiški knjigi na zapustnico, ne spada v zapuščino.

Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče brez razloga le v enem delu interpretiralo vlogo z dne 7.11.2008, saj jo je pravilno upoštevalo le v tistem delu, ki je bila za odločitev pravno relevantna. Neutemeljeno se pritožnik sklicuje tudi na tožbo v zadevi P 301/2007-I, saj v navedeni zadevi poteka spor o neveljavnosti oporoke in obsegu zapuščine po S. G. in ne J. G. Glede na to, da po zemljiškoknjižnih podatkih v zapuščino sodi le polovica prej navedene sporne nepremičnine, pa napotitev na pravdo, da v zapuščino ne sodi celota te nepremičnine, že pojmovno ne pride v poštev (polovica že tako in tako ne sodi).

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti (sklep sodišča prve stopnje je bilo mogoče preizkusiti in tudi pritožbene navedbe glede obrazložitve sklepa niso utemeljene), je pritožbi pritožnikov zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).