Jedro

V predmetnem postopku je odločeno na podlagi določbe 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS – po predsednici tega sodišča, odločilo, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 10/2014-2 z dne 2. 4. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 9. 5. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 10/2014-2 z dne 2. 4. 2014 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP.

V obrazložitvi odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje se tožena stranka sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna BPP). Ker je tožnik od 1. 1. 2014 do 30. 9. 2014 upravičen do denarne socialne pomoči, je bila njegova prošnja za BPP v tem postopku obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.

Tožnik prosi v obravnavanem primeru za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 10/2014-2 z dne 2. 4. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 201/2013-2 z dne 2. 10. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjo pa je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s pritožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1127/2013-7 z dne 22. 8. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S to pa je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 86/2013 z dne 3. 6. 2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo z odločbo Bpp 86/2013 z dne 3. 6. 2013 odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 29/2013 z dne 18. 3. 2013. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je v odločbi Bpp 10/2014-2 z dne 2. 4. 2014 presojal, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013. Ocenil je, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, ni imel verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar je tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno. Navedena odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 116/2014 z dne 12. 2. 2014 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Bpp 271/2013-2 z dne 6. 12. 2013. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan, sodišče pa se strinja z navedbami iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBBP je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila URS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. Navedena tožnikova prošnja je bila predmet obravnave pred pristojnim organom za BPP, ki je z odločbo Bpp 223/2014-2 z dne 4. 9. 2014 tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakon o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.