Jedro

Ker je v zadevi na prvi stopnji odločal stvarno nepristojni organ, je nepravilno odločil, ko je zahtevo stranke zavrgel. Vlogo bi namreč brez odlašanja moral poslati pristojni obrtni zbornici, ne pa je zavreči, češ da ni pogojev za uvedbo upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za gospodarstvo z dne 9. 05. 2002, se odpravi in zadeva vrne temu ministrstvu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote A., Izpostave B. z dne 13.7.2000, s katerim je le-ta zavrgla njeno zahtevo za izdajo odločbe o prenehanju obrtne dejavnosti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da se tožeča stranka ni uskladila z določbami 584. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 30/93 in nasl., v nadaljevanju: ZGD) in da ji posledično Obrtna Zbornica Slovenije ni izdala obrtnega dovoljenja po 46. členu Obrtnega zakona (Ur. list RS, št. 50/94, v nadaljevanju: ObrZ). Ker ji obrtno dovoljenje po novem zakonu ni bilo izdano in ni bila vpisana v obrtni register, ji tudi ni mogoče izdati odločbe o odjavi iz obrtnega registra oziroma o prenehanju opravljanja obrtne dejavnosti. Nadalje tožena stranka še navaja, da je po novem Obrtnem zakonu za izdajo obrtnega dovoljenja in odločbe o odjavi iz obrtnega registra pristojna Obrtna Zbornica Slovenije in da prvostopenjski organ ne more odločati na podlagi prej veljavnega obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 35/88 in 24/89), ki ga je derogirala določba 47. člena sedaj veljavnega Obrtnega zakona.

Zoper tako odločbo je tožeča stranka vložila tožbo. V njej navaja, da se zaradi kršitev določb materialnega zakona in določb postopka ne more strinjati z izpodbijano odločbo. Iz tožbe je moč razbrati naslednje ugovore: da je zakon vedno predvideval izdajo odločbe o prenehanju opravljanja dejavnosti, da tožeča stranka ne opravlja več dejavnosti in da zato želi odločbo, s katero bi to dejstvo izkazala v nadaljnjih postopkih, ter da je temeljna podlaga za izdajo odločbe ZGD, ne pa novi Obrtni zakon, saj tožeča stranka ni bila nikoli registrirana po določbah tega zakona.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in ob tem navedla, da je napadena odločba zakonita ter da v celoti vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi odločbe.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa z izjavo z dne 17.9.2002 prijavilo udeležbo v postopku.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja tožeča stranka.

Kot je razvidno iz upravnih spisov, je tožeča stranka podala predlog za izdajo ugotovitvene odločbe o tem, da ji je 1.5.1992 prenehal status obrtnika. Organ prve stopnje je njen zahtevek zavrgel z obrazložitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka po veljavnih predpisih, tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo tako odločitev potrdila. Odločitev tožene stranke po presoji sodišča ni pravilna. Obrtni zakon (ObrZ), ki je stopil v veljavo 20.8.1994, v 17. členu med drugim določa, da izda o odjavi iz obrtnega registra ugotovitveno odločbo Obrtna zbornica Slovenije, ki je tudi pristojna za vodenje obrtnega registra (19. člen). Isti zakon v prehodnih in končnih določbah tudi določa, da z dnem njegove uveljavitve Obrtna zbornica Slovenije prevzame obrtne registre od občinskih upravnih organov (48. člen). Glede na navedeno je torej od uveljavitve novega ObrZ za odločanje v konkretni zadevi pristojna Obrtna zbornica Slovenije in ne prvostopenjski organ, kateremu je bila vloga tožeče stranke napačno odstopljena s strani Davčne uprave RS, Davčnega urada A., Izpostave B. V zadevi je tako na prvi stopnji odločal stvarno nepristojni organ, ki je nepravilno odločil, da se "postopek, uveden na zahtevo" tožeče stranke, zavrže. Glede na določbe 2. odstavka 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju ZUP/86), ki je bil tedaj v uporabi, bi moral namreč prvostopenjski organ vlogo brez odlašanja poslati pristojni obrtni zbornici, ne pa je zavreči iz razlogov, kot jih je navedel v obrazložitvi svojega sklepa. Nepravilno pa je ravnala tudi tožena stranka, saj bi morala po določbah 241. člena ZUP/86 z izpodbijano odločbo sklep organa prve stopnje po uradni dolžnosti odpraviti ter zadevo poslati v rešitev pristojnemu organu.

Ker iz navedenih razlogov v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve, je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list. RS, št. 50/97 do 70/00) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V nadaljnjem postopku bo morala tožena stranka sklep organa prve stopnje odpraviti in zadevo poslati pristojni obrtni zbornici, ki naj ugotovi dejansko stanje in nato odloči o vlogi.