Jedro

Tožniku je bila zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem v celotnem postopku in še posebej pri izvedbi vseh dokazov, ki so bili podlaga za odločitev sodišča. Kot je že sam navedel, se je izvedenka z njim "srečala" na glavnih obravnavah. Torej je imel vso možnost, da se izjavi o njenih ugotovitvah, ji postavlja vprašanja in da se razčistijo morebitna neskladja. Iz spisa pa je razvidno tudi, da je bilo izvedensko mnenje tožniku (po pooblaščencu) vročeno, da je na mnenje dal pisne pripombe, da so bile tožniku naknadno vročene tudi računske priloge k izvedenskemu mnenju in da je bila izvedenka neposredno zaslišana na obravnavi v prisotnosti tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači v višini 13.209,41 EUR (prej 3,165.502,00 SIT). Predmet presoje v tem, ponovljenem, postopku je le odločitev o denarnem zahtevku tožnika. Sporno je bilo le še, ali je bilo tožniku nadomestilo za bolniško odsotnost v obdobju od 19.5.1997 do 7.11.1997 obračunano pravilno. Sodišče je na podlagi dopolnilnega pisnega mnenja sodne izvedenke finančne stroke in njenega neposrednega zaslišanja na obravnavi ugotovilo, da je šlo le za manjše razlike (v škodo tožnika) za mesece julij, avgust in oktober 1997, v celoti pa je v spornem obdobju tožnik prejel za 576,67 SIT več nadomestil, kot bi prejel plače, če bi delal na delovnem mestu pravnika, to je na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen s pravnomočnim sklepom. Pri izračunu plače za to delovno mesto je izvedenka izhajala iz dejstva, da je bilo delovno mesto uvrščeno v VI. tarifni razred, zato je upoštevala bruto plačo za ta tarifni razred.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izvedenka ves čas kontaktirala s toženo stranko, s tožnikom pa se je srečala samo na glavnih obravnavah pred prvostopnim sodiščem. Tožnik do končne izdelave mnenja sploh ni vedel, kaj izvedenka dela in ugotavlja. Vse podatke je izvedenka pribavila pri toženi stranki in ničesar od ugotovljenega tožniku ni dala na vpogled in izjavo. Gre za kršitev procesnih pravic v pravdnem postopku, saj tožnik ni imel možnosti izvedenki podati svojih stališč in podatkov. Ne strinja se tudi z ugotovljenim osebnim dohodkom (plačo) za delovno mesto pravnika.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Kolikor se tožnik ne strinja z mnenjem izvedenke oziroma dokazno oceno tega mnenja s strani sodišča, gre za nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni mogoče upoštevati navedb tožnika glede dejanskih ugotovitev o tem, kakšna bi bila plača na delovnem mestu pravnika.

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnik ne opredeli in utemelji tako, da bi bilo mogoče ugotoviti, katero kršitev, ki je po 370. členu ZPP lahko revizijski razlog, ima morda v mislih. Revizijsko sodišče o tem ni dolžno ugibati. Splošne navedbe o "grobih kršitvah procesnih pravic" ali celo "kršitvah ustavno zavarovanih pravic državljana v sodnem postopku" pa so ne samo v nasprotju z drugimi navedbami v reviziji, ampak so tudi neresnične in nekorektne tako do sodišča kot do izvedenke.

Tožnik že sam navede, da se je izvedenka z njim "srečala" na glavnih obravnavah. Torej je imel vso možnost, da se izjavi o njenih ugotovitvah, ji postavlja vprašanja in da se razčistijo morebitna neskladja. Iz spisa pa je razvidno tudi, da je bilo izvedensko mnenje tožniku (po pooblaščencu) vročeno, da je na mnenje dal pisne pripombe, da so bile tožniku naknadno vročene tudi računske priloge k izvedenskemu mnenju in da je bila izvedenka neposredno zaslišana na obravnavi v prisotnosti tožnika (njegov pooblaščenec se obravnave brez opravičila ni udeležil). Tožniku je torej bila zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem v celotnem postopku in še posebej pri izvedbi vseh dokazov, ki so bili podlaga za odločitev sodišča. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je tožnik v spornem času prejel celo nekaj več nadomestila plače, kot pa bi prejel plače, če bi delal. Zato je sodišče njegov drugačen zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.