Jedro

Ker je tisti, ki je bil proglašen za dediča, pred svojo smrtjo veljavno razpolagal z nepremičninami, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, te niso postale njegova zapuščina in kot take last pritožnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obsega dodatna zapuščina po zapustnici nepremičnini parc. št. 1118 in parc. št. 1151/4, vpisani pri vl. št. 71 Ugotovilo je tudi, da je bil na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju po zapustnici proglašen za njenega dediča sin A. G. ml., zapustničin mož A. G. st. pa je bil proglašen za nujnega dediča. Nadalje je ugotovilo, da je zapustničin mož umrl 23.4.1979, za njegovega dediča do celotne zapuščine pa je bil proglašen njegov sin A. G. ml.. Slednji je umrl 9.9.2002, v zapuščinskem postopku po njem pa je bilo ugotovljeno, da dedičev ni in je bila zato zapuščina izročena Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju še ustanovilo dedno pravico za zapustničinega sina A. G. ml. do celotne dodatne zapuščine.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje Republika Slovenija, brez navajanja pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče prve stopnje na podlagi 173. člena ZD izdani sklep spremeni in pozneje najdeno zapustničino premoženje izroči v last Republiki Sloveniji ter v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o naknadno najdenem premoženju zapustnice, ne glede na to, da je ugotovilo, da je tudi zapustničin sin A. G. ml. že umrl, pa je sodišče prve stopnje naknadno najdeno zapustničino premoženje dodelilo njemu. Takšna odločitev ni pravilna. Sodišče prve stopnje namreč že v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da zapustničin sin ni zapustil dedičev in da je vse njegovo premoženje postalo last Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je glede na takšno stanje kršilo materialno pravo.

P. L., ki ima položaj stranke v zapuščinskem postopku v pomenu 175. člena ZD, v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predlagala P. L., ki je v svojem predlogu navedla, da je z A. G. ml. sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 15.1.1993, s katero ji je A. G. ml. izročil (zapustil) vse svoje nepremičnine, med njimi tudi nepremičnine, vpisane pri vl. št. 71., pri katerem sta vpisani parc. št. 1118 in parc. št. 1151/4, ki sta zajeti z izpodbijanim sklepom. Ker ti nepremičnini nista bili zajeti že s sklepom o dedovanju O 591/72 z dne 1.10.1973, A. G. ml. ni postal njun zemljiškoknjižni lastnik, zato P. L. doslej tudi ni mogla izposlovati vknjižbe lastninske pravice v svojo korist na teh nepremičninah na podlagi navedene pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Pritožnica se sklicuje na sklep o dedovanju I D 616/2002 z dne 17.5.2005, na podlagi katerega je premoženje A. G. ml. kot zapuščina brez dedičev postala njena last (9. člen ZD), in trdi, da ji zato pripada tudi pozneje najdeno premoženje M. G.. Njeno stališče ni pravilno. A. G. ml. je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju kot preživljanec razpolagal s svojim nepremičnim premoženjem (tudi s parc. št. 1118 in parc. št. 1151/4 – III. točka pogodbe), katerega je zapustil P. L. kot preživljalki. Čeprav A. G. ml. ni bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 71 k.o. J., je z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju veljavno razpolagal tudi s temi nepremičninami, tudi zato, ker je nanj po samem zakonu prešla zapuščina njegove matere v trenutku njene smrti (132. člen ZD). Premoženje, ki je predmet navedene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spada v zapuščino preživljanca. Zato se o prenosu tega premoženja oziroma o zahtevkih v zvezi s tem premoženjem ne more odločati v zapuščinskem postopku. Ker je A. G. umrl po zapustnici (svoji materi) in ker je z navedenimi nepremičninami razpolagal v tej pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je sodišče prve stopnje v takšnih okoliščinah utemeljeno ustanovilo dedno pravico zanj do celotne dodatne zapuščine, na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju po zapustnici (in v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju po A. G. st. D 2490/79 z dne 20.12.1979, katerega edini dedič je bil A. G. ml., ter v skladu z 221. členom ZD). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna tudi zato, ker bo z ustanovitvijo dedne pravice in vknjižbo lastninske pravice na teh nepremičninah na ime A. G. ml. na podlagi pravnomočnega izpodbijanega sklepa dokončno urejeno dedovanje pozneje najdenega premoženja zapustnice (kot že rečeno te nepremičnine kot predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne spadajo v zapuščino po A. G. ml.).

Glede na povedano je pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljen. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).