Jedro

Tožena stranka je pravilno sledila napotkom Vrhovnega sodišča RS, ko je v ponovnem postopku odločala o teku zamudnih obresti po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v izvrševanju sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenija, opr. št. I Up ... z dne 26. 10. 2004, ki je tožnikovi pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. ... z dne 18. 4. 2002 delno ugodilo in jo spremenilo tako, da se zamudne obresti odmerijo v skladu s stališčem, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004. Tožena stranka je torej z izpodbijano odločbo pritožbi tožnika zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, št. ... z dne 2. 12. 1998 delno ugodila in spremenila tek zamudnih obresti v točki I/2 tako, da zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, ker meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj iz izreka sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up ... z dne 26. 10. 2004 ne izhaja, da je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje toženi stranki. Tako ni podan zakonski razlog za izdajo izpodbijane odločbe in je le-ta izdana brez pravne podlage ter je zato nezakonita in nična. Izpodbijana odločba je nezakonita tudi iz razloga, ker ni izvršljiva, saj v njej ni naveden začetek teka zamudnih obresti. Iz tega razloga je ni moč preizkusiti in oporekati pričetku teka zamudnih obresti. Gre za bistveno kršitev pravil postopka. Tožeča stranka še navede, da je zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up ... z dne 26. 10. 2004, vložila ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic in svoboščin. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, prav tako pa v celoti razveljavi in odpravi odločbo Davčnega urada A, št. ... z dne 2. 12. 1998, v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je udeležbo v tem postopku prijavilo z vlogo št. ... z dne 25. 1. 2005. Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke je pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06-odl. US, v nadaljevanju ZUS). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Po presoji sodišča ne gre za kršitev pravil postopka, ker v izreku sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up ... z dne 26. 10. 2004, ni navedeno, da se zadeva vrača v ponovni postopek. V obrazložitvi navedene sodbe (stran 4, 2. odstavek) Vrhovno sodišče RS utemeljuje svojo odločitev v delu, v katerem je pritožbi zoper sodbo prvostopnega sodišča ugodilo, in se pri tem sklicuje na 3. točko 2. odstavka 77. člena ZUS ter 4. točko 1. odstavka 60. člena ZUS ter navede, da je v tem delu zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek, v katerem naj pri odločanju upošteva tudi navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS. Po presoji sodišča je s tem bilo dano jasno navodilo toženi stranki, kako naj postopa. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, ker v njej ni naveden začetek teka zamudnih obresti. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti davčne odločbe, kar je po presoji sodišča dovolj točen podatek, ki omogoča izvršitev takšne odločbe. V obravnavanem primeru je bil tožnik po odločbi Davčnega urada A, št. ... z dne 2. 12. 1998, dolžan plačati naložene obveznosti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po poteku tega roka začnejo teči zamudne obresti, saj pritožba zoper to odločbo ni zadržala njene izvršitve. Tožbena navedba, da je tožnik vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up ... z dne 26. 10. 2004, pa na odločitev v tem upravnem sporu ne vpliva, razen tega pa je Ustavno sodišče RS s sklepom opr. št. Up ... z dne 3. 7. 2006 odločilo, da ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up ... z dne 26. 10. 2004, ne sprejme.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo, po tem, ko razlogov za ničnosti ni našlo, kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.

Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04, dalje: ZPP-UPB2), ki se po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04-14 z dne 6. 4. 2006 v zvezi s 16. členom ZUS uporablja tudi v postopkih presoje zakonitosti izpodbijanega akta, do povrnitve stroškov ni upravičena.