Jedro

Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca ne vpliva na njegovo pravico do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.246,70 EUR nadomesti z zneskom 1.195,00 EUR, znesek 274,27 EUR z zneskom 262,9 EUR in znesek 1.520,97 EUR z zneskom 1.457,9 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne, sklep sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 11. 2017 odločilo, da se sodni izvedenki za urbanizem A. A. prizna nagrada in povračilo stroškov v višini 1.246,70 EUR in 22 % davek na dodano vrednost v višini 274,27 EUR oziroma skupaj 1.520,97 EUR (I. točka izreka), ter da se bo plačilo omenjenega zneska po prejemu računa s strani izvedenke (III. točka izreka) izvršilo iz založenega predujma s strani finančno računovodske službe sodišča (II. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Poudarja, da je izvedensko mnenje pravno zgrešeno, saj izvedenka ni odgovorila na vprašanja sodišča v pravnem okvirju, ki ga določa ZVEtL-1, ampak je mnenje podala na podlagi navodil Kraljevine SHS in se osredotočila predvsem na to, kako se njej zdi smiselno urediti vprašanje pripadajočega zemljišča. Tako zakon kot tudi vprašanja sodišča naj bi bila zelo jasna in bi nanje izvedenka morala odgovoriti. Naloga izvedenke ni v tem, da bi odločila o zadevi in sugerirala odločitve, ki naj jih sprejme sodišča, ampak le v tem, da se na strokoven način izjavi o vprašanjih, ki jih je zastavilo sodišče. Sodišče naj bi nadalje nagrado napačno odmerilo tudi po višini. Izvedenki je priznalo za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije 405,00 EUR, kar glede na določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pomeni, da bi morala izvedenka pridobiti in proučiti dodatnih 900 strani dokumentacije, kar pa ni nikjer izkazano. Samo dejstvo, da je pridobila in proučila gradbeno dovoljenje za stavbo in za garažo, pa kaže na to, da dodatne dokumentacije ni bilo niti 100 strani. To pomeni, da bi morala nagrada iz te postavke znašati 46,00 in ne 405,00 EUR. Izvedenka je iz Ljubljane, pot do B. pa traja približno 20 minut. Zato bi bila za potovanje v smislu tretjega odstavka 50. člena upravičena do nagrade v višini 20,00 EUR in ne 80,00 EUR, kot je to odločilo sodišče. Izvedensko mnenje o pripadajočem zemljišču k stavbi, na katero se nanaša eno gradbeno dovoljenje, tudi ni izjemno zahtevno, kot je to napačno odločilo sodišče. Gre za manj zahtevno mnenje v smislu 51. člena Pravilnika. Zato izvedencu iz tega naslova pripada kvečjemu nagrada v višini 184,00 EUR. Glede materialnih stroškov, ki jih je sodišče določilo v višini 162,30 EUR, ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi ti obsegali. Sam papir, na katerem je napisano izvedensko mnenje, njegov tisk in morebitne kopije iz gradbenega dovoljenja so zagotovo vredne manj kot toliko.

3. Na pritožbo je odgovorila izvedenka, ki navaja obširno, zakaj se s pritožbenimi navedbami ne strinja.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zgolj okoliščina, da se je sodna izvedenka za urbanizem A. A. pri odgovoru na vprašanja, ki so ji bila s strani sodišča prve stopnje zastavljena, v okviru svojega mnenja z dne 30. 9. 2017 naslonila tudi na pravila (navodila), ki so v zvezi s tem veljala v času Kraljevine SHS, še ne pomeni, da je to napačno oziroma (kot zatrjuje pritožba) pravno zgrešeno. Kot je bilo to poudarjeno tudi že v sklepu tega sodišča II Cp 195/2018 z dne 29. 1. 2018, vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma njeno prepričanje (četudi utemeljeno), da naj bi bili ti napačni, na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, ki so bila potrebna za izdelavo mnenja, tudi sicer ne vpliva. Če stranka meni, da izvedenec določene okoliščine ni (pravilno) pojasnil/ugotovil ali da so v njegovem mnenju pomanjkljivosti, lahko to v okviru pripomb na izvedensko mnenje uveljavlja v nadaljevanju postopka. Prav tako1 lahko vsebinsko nepravilnost (pomanjkljivost) izvedenčevih zaključkov izpostavi v pritožbi zoper končno odločitev. Nikakor pa to ni razlog, zaradi katerega izvedenec ne bil upravičen do nagrade (in povračila stroškov) za opravila, potrebna za izdelavo mnenja, ki mu je bila odrejena s strani sodišča. 6. Sodišče prve stopnje je izvedenki v skladu 4. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih2 (v nadaljevanju Pravilnik) za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije upravičeno priznalo 405,00 EUR. Izvedenka je namreč že v stroškovniku (ki ga je poslala skupaj z mnenjem) pojasnila,3 da je pregledala (tudi) arhivsko gradivo GURS,4 arhivsko gradivo na Občini C., gradivo na MOL - Poljanska cesta, gradivo na UE Ljubljana, gradivo na MOL Ambrožev trg, gradivo v ZAL-u kot tudi dodatno strokovno literaturo, ki jo hrani v svojem arhivu. Listine, ki naj bi predstavljale (dokazovale) to dodatno dokumentacijo, se nahajajo v prilogah C10 in C12 oziroma na zgoščenkah (ki se v teh prilogah nahajajo). V zvezi s povračilom za čas potovanja (tretji odstavek 50. člena Pravilnika) pa se izvedenka (kot je razvidno iz njenega stroškovnika) ni sklicevala le na pot v občino C., ampak tudi na poti, ki jih je zaradi pregleda arhivske dokumentacije opravila na MOL (Poljanska cesta), na ZAL in UE Ljubljana.

7. Zgolj to, da je bilo izvedenkino delo povezano z ugotavljanjem pripadajočega zemljišča k eni stavbi, ne pomeni, da ni moč govoriti o zahtevnem izvedenskem mnenju. V konkretnem primeru na to zahtevnost kažejo posredno tudi okoliščine, da je morala zaradi značilnosti primera oziroma s strani sodišča prve stopnje zastavljenih vprašanj, izvedenka upoštevati tako obsežno arhivsko dokumentacijo kot tudi pravila veljavna (še v času) Kraljevine SHS. Kljub temu pa zahtevnost izdelanega mnenja vseeno ne dosega standarda izjemnosti, ampak je moč govoriti le o zelo zahtevnem mnenju (v smislu 3. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika), za katerega ji gre nagrada v višini 414,00 EUR. Posledično je manjši tudi znesek (ostalih) materialnih stroškov,5 povračilo katerih gre izvedencu (kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje) do višine 15% od odmerjene nagrade6 (tretji odstavek 45. člena Pravilnika), in ki zato znaša 155,5 EUR. Enako velja za znesek 22% DDV, ki znaša 262,9 EUR.

8. V skladu s predhodno navedenim je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka ustrezno spremeniti (3. točka 365. člena ZPP7 v zvezi s 37. členom ZNP8). Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v preostalem zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 V kolikor njene morebitne upravičeno podane pripombe oziroma pomisleki ne bi bili upoštevani. 2 Uradni list RS, št. 88/2010, s kasnejšimi spremembami. 3 Vse to pa je v odgovoru na pritožbo še dodatno obrazložila. 4 Ki se nahaja na zgoščenki v okviru priloge C10 in vsebuje datoteke v skupnem obsegu 612 strani. 5 Izvedenka je v stroškovniku pojasnila, kaj vse naj bi ti stroški predstavljali (pri čemer naj ne bi šlo le za stroške s papirjem, tiskom oziroma kopijami, kar izpostavlja pritožba, ampak tudi tiste, ki so povezani s poštnino, prosojnicami, državno vrvico, nalepkami, kartoni, plastičnimi sponkami, uporabo prostora, računalnika ter druge opreme, obdelavo z grafičnimi programi). 6 Ki znaša 1.037,00 EUR. 7 Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.