Jedro

Ekonomično in zato pravilno je postopanje sodišča, ki je v sklepu odločilo tudi o tem, kdo je novo nastale parcele dolžan vrniti, ne da bi čakalo, da so spremembe evidentirane v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim delnim sklepom in sklepom z dne 20. septembra 2013 (red. št. 373) odločilo, da na podlagi izvedene parcelacije po elaboratu zemljiško katastrske meritve sodnega izvedenca geodetske stroke B. D. z dne 3.8.2011, ki je sestavni del tega sklepa nastanejo nove parcele in sicer iz parcele št. 841/22 k.o. X, parcele s predvidenimi številkami 841/42, 841/43 in 841/44. Iz parcele številka 841/26 k.o. X parcele s predvidenimi parcelnimi številkami 841/34, 841/35 in 841/36, iz parcele številka 841/32 k.o. X pa parcele s predvidenimi parcelnimi številkami 841/37, 841/38 in 841/39. Iz parcele številka 841/33 pa parcele s predvidenimi parcelnimi številkami 841/40 in 841/41 (točka I. izreka sklepa). Odločilo je tudi, da je nasprotni udeleženec Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dolžan vrniti upravičencem parc. št. 841/36 k.o. X, druga nasprotna udeleženka Mestna občina Ljubljana pa je dolžna vrniti sedanje parcele št. 841/39, 841/41 in 841/44 vse k.o. X upravičencem T. K. do 11/34, A. I. B. do 11/34 , M. K. do 3/34, B. K. do 3/34, M. A. D. do 2/34, J. K. starejšemu do 2/34 in A. K. starejšemu do 2/34 (točka II. izreka sklepa). Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom (točka III. izreka sklepa).

Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec Mestna občina Ljubljana iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi in vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Meni, da ni pravilna odločitev sodišča, ker je z istim sklepom odločilo, da nastanejo nove parcele, ki se po pravnomočnosti sklepa evidentirajo v evidencah GURS, na to pa je odločilo, da je občina dolžna navedene parcele vrniti upravičencem. Spremembe v zemljiški knjigi je mogoče predlagati zgolj na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki mora vsebovati sestavine skladno z zakonom. Napadeni sklep tega ne vsebuje. Sklep je nejasen in nepravilen. Odločitev je v delu, kjer se v nedoločniku nalaga „kar se po pravnomočnosti tega sklepa evidentira tudi v evidencah GURS“ nejasna in neizvršljiva, saj iz nje ne izhaja, kdo je to dolžan napraviti. Zmotna je odločitev sodišča, da je z istim sklepom odločilo tudi o vračilu nepremičnine. Po določilih ZZK morajo biti nepremičnine obstoječe že v času odločanja o njih, sodišče bi moralo najprej določno in jasno odločiti o nastanku novih parcel. Po pravnomočnosti tega sklepa pa podati na GURS ustrezen predlog za evidentiranje sprememb in šele po evidentiranju sprememb v zemljiški knjigi odločiti o vračanju spornih nepremičnin. Sodišče je v želji po hitrem postopanju izdalo nesklepčen in neizvršljiv sklep.

Predlagatelji so na pritožbo odgovorili. Navajajo, da je prvo sodišče s sklepom odpravilo pomoto v 1. točki izreka napadenega sklepa in natančno opredelilo za kateri elaborat gre in tudi to, da je ta elaborat sestavni del napadenega sklepa. V ostalem pa pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v celoti zavračajo in predlagajo, da pritožbeno sodišče potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja je sodišče upravičencem z delnim sklepom v naravi vrnilo dele prvotne – nacionalizirane parcele št. 841 k.o. X. Od zaplembe dalje je bila ta parcela večkrat deljena. Tako je sedaj sodišče lahko v naravi vrnilo del te parcele in sicer tisti del parcele, katerega so si udeleženci postopka ogledali in so bili soglasni, da ni ovir za vrnitev v naravi. Zemljišče, ki je predmet vračila je odmeril izvedenec geodetske stroke B. D., ki je izdelal tudi elaborat na podlagi katerega se bodo novo nastale parcele evidentirale v zemljiškem katastru in nato tudi v zemljiški knjigi. Z napadenim sklepom je sodišče odločalo o vrnitvi parcel številka 841/36, 841/39, 841/41 in 841/44 vse k.o. X. Pritožba je utemeljeno opozorila, da v samem sklepu navedeni elaborat, ki ga je izdelal geodet B. D., ni dovolj natančno določen. Sodišče je to pomanjkljivost s sklepom z dne 20.9.2013 (red. št. 373), na podlagi drugega odstavka 33. člena ZNP popravilo s tem, da je navedlo, da gre za „elaborat B. D. z dne 3.8.2011, ki je sestavni del tega sklepa...“ (zoper ta sklep ni bilo pritožbe).

Pritožba ima prav, ko pravi, da je potrebno najprej počakati na pravnomočnost napadenega sklepa, šele nato bo sodišče sklep skupaj z elaboratom poslalo na GURS, ki bo lahko evidentiral spremembe (8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). V takšni odločitvi pritožbeno sodišče ne vidi nobene nejasnosti in prav nobene potrebe ni, da bi sodišče moralo naložiti GURSU, da bo evidentiral spremembe. O tem kako teče pot od odločitve do evidentiranja določa sam zakon in v sklepu ni potrebno o tem še posebej odločati. Po evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru se avtomatično evidentirajo spremembe tudi v zemljiški knjigi.

Zmotna pa tudi ni odločitev sodišča, ki je z istim sklepom odločilo kdo je na novo odmerjene parcele dolžan vrniti in komu. Zavezanci za vrnitev bodo to lahko storili po tem, ko bodo v evidencah (zemljiškem katastru in zemljiški knjigi) spremembe evidentirane pred tem pa ne. Sodišče bi sicer lahko postopalo tudi postopno, a tega zakon ne zahteva. Hitrejši in ekonomičnejši pa je način, ki ga je uporabilo prvo sodišče. Po vsem povedanem pritožba nasprotne udeleženke Mestne občine Ljubljana ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).