Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V kolikor tožena stranka v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je tako izpodbijanje neupoštevno. Tožena stranka s trditvami, da dobavnica z njene strani ni bila podpisana, in da blaga ni prejela, dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, zato so te navedbe neupoštevne.
Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. opr. št. Ig z dne 26.11.2003 obdržalo v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka tako, da mora tožena stranka v roku 15-ih dni plačati tožeči stranki glavnico v višini 83.688,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.5.2002 do plačila ter izvršilne stroške v višini 12.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2003 do plačila. Hkrati je toženi stranki naložilo, da mora v roku 15-ih dni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 67.341,60 SIT.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter smiselno predlagala njeno razveljavitev. V pritožbi navaja, da je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da dobavnica s strani tožene stranke ni bila podpisana, vendar je ocenilo, da to še ne pomeni, da tožena stranka spornega blaga ne bi naročila oz. prejela. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do toženčevega ugovora, v katerem je ta točno zapisal, da s samostojno podjetnico ni nikoli posloval in da v njegovi poslovni evidenci ne obstajajo dokumenti, da bi blago, za katerega upnica zahteva plačilo, naročil ali prevzel. To pa pomeni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in napačno ugotovilo dejansko stanje.
Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožeči (pravilno toženi) pa naloži v plačilo stroške.
Pritožba tožene stranke ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem sporu, ki je spor majhne vrednosti na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobenih takih kršitev v postopku, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da iz računa, ki ga je tožeča stranka poslala toženi, ta pa ni zanikala, da bi ga prejela, izhaja, da je toženi stranki dobavila blago v vtoževanem znesku, saj tudi izdana faktura služi kot dokaz o izpolnjevanju obveznosti. S temi navedbami se je sodišče prve stopnje dejansko opredelilo tudi do toženčevega ugovora, da ta s tožnico, ni nikoli posloval. V kolikor tožena stranka v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je tako izpodbijanje neupoštevno, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. čl. ZPP, da se sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker pa tožena stranka s trditvami, da dobavnica z njene strani ni bila podpisana, in da blaga ni prejela, dejansko izpodbija prav v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, so te navedbe glede na že prej obrazloženo neupoštevne. Ob dejstvu, da se je kot neutemeljena izkazala tudi pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi ni upoštevalo dolžnikovega ugovora, da s tožnico ni nikoli posloval, kar bi bilo sicer razumeti kot uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj se je posredno sodišče prve stopnje opredelilo tudi do tega ugovora, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče pa ni priznalo toženi stranki stroškov odgovora na pritožbo, saj ta ni bil potreben, ker v njem ni nič takega, kar bi pripomoglo k razjasnitvi zadeve.