Jedro

Iz predloženih elektronskih sporočil izhaja izraženo stališče sodnikov o potrebnosti uvedbe postopka in predlagani so načini, kako naj sodišče postopa s podajo enotnega predloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sodišče je postopalo v skladu z zakonom zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je tožnica poleg predloga za vrnitev v prejšnje stanje s pritožbo vložila tudi predlog za delegacijo pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Predlog za prenos pristojnosti utemeljuje z nezaupanjem v nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani, zato meni, da je treba zadevo dodeliti drugemu stvarno pristojnemu sodišču, ki bo odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Prilaga elektronska sporočila podpredsednice okrožnega sodišča, ki jih je med drugim poslala tudi sodnici, ki je sodila v predmetni zadevi. V elektronskih sporočilih je pozvala sodnike, naj se skupaj organizirajo in podajo skupen predlog za odvzem poslovne sposobnosti tožnici. Pri tem je uporabljen žaljiv naslov sporočila "...". Iz elektronskih sporočil izhaja, da so se na jutranji kavi menili, kako bi zadevo peljali po tem, ko jih je Okrajno sodišče očitno zavrnilo oz. ni razumelo, kaj želijo doseči s predlogom, da se uvede postopek. Meni, da je nedopustno, da sodišče vodi postopek samo in brez predloga strank, da se o tem dogovarjajo sodniki, ki sodijo v različnih zadevah, in da se organizira skupina za skupno vlaganje predloga za odvzem poslovne sposobnosti. Če sodnik potrebuje podatke iz drugega spisa, lahko to stori s pisnim zaprosilom. Sodišče je o tem ni obvestilo, ampak so se sodniki v tajnosti skupaj sestajali in dogovarjali, na kakšen način bi sestavili čim bolj uspešen predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Opisano postopanje je imelo za posledico ustno odredbo vodje oddelka, da je treba vse tožničine nove tožbe poslati v pregled k sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Takšno ravnanje nima podlage v zakonu, saj se pri predhodnem preizkusu sodnik ne odloča, ali je tožba sploh primerna, da bi se izdal plačilni nalog. Po seznanitvi z omenjenimi elektronskimi sporočili je v celoti porušeno njeno zaupanje v neodvisnost sodišča, prav tako je videz nepristranskosti okrnjen in uničen tudi v objektivnem smislu. Tajno sestajanje različnih sodnikov, mimo vednosti strank in kovanje načrta za odvzem poslovne sposobnosti, ruši videz do te mere, da noben povprečno razumen človek ne more utemeljeno verjeti, da tožnici sodi objektivno in nepristransko sodišče. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov oziroma drugih zaposlenih na sodišču) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

4. Bistvo tožničinih navedb je, da so se sodniki okrožnega sodišča mimo njene vednosti dogovarjali (preko elektronskih sporočil in osebno), kako bi začeli postopek za odvzem njene poslovne sposobnosti. Navedenega ni mogoče subsumirati pod standard "drug tehten razlog". Postopek postavitve osebe pod skrbništvo namreč lahko začne sodišče samo po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Tudi v času veljavnosti ZNP (ker iz predloženih elektronskih sporočil izhaja, da so bila poslana v letu 2017) je sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek za odvzem poslovne sposobnosti, če je izvedelo za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost (tretji odstavek 45. člena ZNP). Iz predloženih elektronskih sporočil izhaja stališče sodnikov o potrebnosti uvedbe postopka in predlagani so načini, kako naj sodišče postopa s podajo enotnega predloga. Očitno je torej, da je imela tožnica odprtih več sodnih postopkov (iz elektronskega sporočila izhaja, da je bil predložen izpis vseh zadev, v katerih je stranka tožnica1), zato so iz razloga smotrnosti sodniki predlagali, da se poda skupen predlog. Tožnica navedeno ravnanje neutemeljeno razume kot "tajno sestajanje" v njeno škodo, saj je namen instituta postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (ki je z uveljavitvijo Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ, nadomestil dotedanji institut odvzema poslovne sposobnosti2) varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo opraviti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, prav tako je namen skrbništva tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo. Navedenega ne spremeni niti (po mnenju tožnice žaljivo) poimenovanje zadeve "...", saj je naveden le tožničin priimek.

5. Objektivne nepristranskosti tudi ne more zamajati dejstvo, da sodišče tožnice o tem ni obvestilo, saj postopek še ni bil uveden. Sodišče pa ni bilo dolžno tožnice obvestiti o postopanju oziroma nameri, da se uvede postopek oziroma poda pobuda za odvzem poslovne sposobnosti ali za postavitev pod skrbništvo. Videz nepristranskosti prav tako ni okrnjen zaradi ustne odredbe vodje oddelka, da je treba vse tožničine nove tožbe poslati v pregled k sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Če bi sodišče kršilo procesna pravila, to po ustaljeni sodni praksi tudi ni razlog za delegacijo pristojnosti.

6. Vrhovno sodišče je zato zavrnilo tožničin predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. 1 Oziroma izpis, kateri sodniki sodijo v zadevah, kjer je stranka tožnica. V elektronskemu sporočilu je napisano "da vemo, kateri sodniki smo v tem skupaj", vendar iz konteksta sporočila izhaja, da se navedeno nanaša na podajo skupnega predloga. 2 Tudi namen postopka za odvzem poslovne sposobnosti je varstvo oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP).