Jedro

Toženec z revizijo ne more izpodbijati celoten tožničin delež 35/100, ker je bilo o njegovem delu 20/100 pravnomočno odločeno že s prvostopenjsko sodbo v prvem sojenju.

Razmerje med vrednostjo v tožbi ocenjenega in zahtevanega polovičnega deleža ter z revizijo že izpodbijanega deleža 15/100 pokaže, da vrednost slednjega ne zadošča za dovoljenost revizije.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. V pravdi o skupnem premoženju pravdnih strank in deležih na njem je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku tožnice glede nepremičnine v Ljubljani in tožbenem zahtevku toženca v pridruženi zadevi glede nepremičnine v Mojstrani. V prvem sojenju je bilo pravnomočno odločeno, da znaša tožničin delež na nepremičnini v Ljubljani (najmanj) 20/100 ter naložena izstavitev temu ustrezne zemljiškoknjižne listine. O ostalem še spornem deležu na tej nepremičnini in v celoti glede nepremičnine v Mojstrani je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju odločilo tako, da je tožničin delež na nepremičnini v Ljubljani določilo v višini 40/100 ter tožencu naložilo izstavitev temu ustrezne zemljiškoknjižne listine, toženčev na nepremičnini v Mojstrani pa 26/100, presežni tožničin in toženčev tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je v drugem pritožbenem odločanju delno ugodilo pritožbama obeh pravdnih strank tako, da je tožničin delež na nepremičnini v Ljubljani znižalo na 35/100, odločitev o nepremičnini v Mojstrani razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem delu pa je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo še izpodbijani del prvostopenjske sodbe.

2. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija „celotni 1. in 2. odstavek I. točke“ pritožbene sodbe, uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga ugoditev reviziji.

3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po določbi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je revizija dovoljena le zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo. Če gre za premoženjski spor, mora v skladu z drugim odstavkom navedenega člena vrednost z revizijo izpodbijanega dela presegati 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Pri sporih z nedenarnim zahtevkom je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo na podlagi drugega odstavka 180. člena ZPP tožnik navede v tožbi.

6. Iz revizijskih izvajanj izhaja, da se toženec ne strinja z odločitvijo, da znaša tožničin delež na nepremičnini v Ljubljani 35/100. Pri tem toženec prezre, da je bilo o višini tega deleža najmanj 20/100 pravnomočno odločeno že v prvem sojenju s sodbo prvostopenjskega sodišča II P 634/97-147 s 15. 3. 2004, ker toženec te odločitve s takratno pritožbo ni izpodbijal (glej razloge na tretji strani pritožbene odločbe iz prvega pritožbenega sojenja in izrek te odločbe o razveljavitvi tega dela prvostopenjske sodbe, vendar le nad 20/100). V tem delu revizija ni dovoljena, ker izpodbija prvostopenjsko sodbo (prvi odstavek 367. člena ZPP), ki je bila poleg tega izdana že v prvem sojenju.

7. Tožnica je v tožbi vrednost spornega predmeta, torej zahtevane določitve polovičnega deleža na nepremičnini v Ljubljani, opredelila z zneskom 2,000.000 SIT. Tej oceni toženec ni ugovarjal in je ostala ves čas postopka nespremenjena. Ustaljena praksa revizijskega sodišča, po kateri se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku (torej v deležu, ki je izražen v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta), temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Za obravnavano zadevo ti razlogi pomenijo nedovoljenost ostalega dela revizije, torej še preostalih 15/100 (do skupaj 35/100), saj ta del glede na v tožbi navedeno vrednost spornega predmeta pomeni le 800.000 SIT oziroma sedaj 3.338,34 EUR in zato ne izpolnjuje pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

8. Toženec pri uvodni opredelitvi obsega revizijskega izpodbijanja, po kateri revizijo vlaga zoper celotni prvi in drugi odstavek I. točke izreka pritožbene sodbe, prezre, da je v tako označenem delu vsebovana tudi zanj ugodna odločitev o delni ugoditvi njegovi pritožbi in znižanju tožničinega deleža na nepremičnini v Ljubljani od 40/100 na 35/100. Če ne gre za napako oziroma lapsus pri taki opredelitvi, je treba opozoriti, da za izpodbijanje zanj ugodnega dela pritožbene sodbe toženec nima pravnega interesa (drugi odstavek 347. člena ZPP).

9. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženčevo nedovoljeno revizijo.