Jedro

Toženčeva pritožbena razglabljanja o storjenih procesnih kršitvah v dosedanjem postopku ter o njegovih procesnopravnih možnostih v postopku s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in z morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi v nadaljevanju postopka so odvečna, saj je obravnavanje teh vprašanj pridržano za še odprt postopek odločanja o glavni stvari in se zato z njimi ni mogoče hkrati ukvarjati v (vzporednem) postopku odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika oziroma sodnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je podpredsednik Višjega sodišča v Ljubljani zavrnil toženčevo zahtevo za izločitev višje sodnice A.A., ki je bila v vlogi sodnice poročevalke članica senata Višjega sodišča v Ljubljani v pritožbenem postopku, v katerem je bila s sklepom tega sodišča z dne 22.3.2006, opr. št. I Cp 2583/2005, razveljavljena s pritožbo tožeče stranke izpodbijana zavrnilna sodba sodišča prve stopnje z dne 18.11.2004 in zadeva vrnjena v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki je v zadevi ponovno odločilo s sodbo, izpodbijano sedaj s pritožbo tožene stranke.

Zoper sklep podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani je toženec vložil pritožbo, sklicujoč se v njej na vse zakonsko predvidene pritožbene razloge kot uveljavljane. Navaja, da v ponovljenem pritožbenem postopku ne bo mogoče odpraviti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega pritožbenega postopka drugače, kot z odločanjem po drugem sodniku poročevalcu. Izločevana sodnica se je v razveljavitvenem sklepu preko in mimo navedb po vsebini že opredelila (na podlagi lastnih dejanskih zaključkov, sprejetih brez pritožbene obravnave) glede temelja zahtevka, ne da bi bilo o njem odločeno z vmesno sodbo, ki bi jo toženec lahko izpodbijal z izrednim pravnim sredstvom, s tem pa toženca v prvem pritožbenem postopku prikrajšala za ustavno zajamčeno sodno varstvo. Zato je napačen argument v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da bo v primeru „če je izločevana sodnica v prvem postopku pri odločanju upoštevala dejstva izven tožbenih in pritožbenih navedb“, toženec imel možnost to kot procesno kršitev izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je namreč revizija dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje, revizije pa tudi ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožencu ni jasno, katero izredno pravno sredstvo, ki bi zanj še lahko bilo učinkovito, ima v mislih izpodbijani sklep. Glede na argumentacijo v izpodbijanem sklepu, da dejansko stanje ugotavlja sodišče prve stopnje in da ima pritožbeno sodišče s tem v zvezi le kontrolno vlogo, pa toženec izraža bojazen, da bo pritožbeno sodišče zgolj pritrdilo dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki mu jih je pred tem samo ponudilo na nezakonit način s kršitvijo pravila o tem, katero sodišče ugotavlja dejansko stanje. V nadaljevanju pritožbenih navedb toženec nato povzema vsebino njegove pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo in vsebino obrazložitve predloga za izločitev sodnice poročevalke; predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve zahtevi za izločitev sodnice.

Pritožba ni utemeljena.

Toženčeva pritožbena razglabljanja o storjenih procesnih kršitvah v dosedanjem postopku ter o njegovih procesnopravnih možnostih v postopku s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in z morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi v nadaljevanju postopka so odvečna, saj je obravnavanje teh vprašanj pridržano za še odprt postopek odločanja o glavni stvari in se zato z njimi ni mogoče hkrati ukvarjati v (vzporednem) postopku odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika oziroma sodnice. Nosilni razlogi za izpodbijano odločitev o zavrnitvi toženčeve zahteve za izločitev sodnice po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so bili, da toženec v predlogu ni navedel nobene okoliščine, ki bi dokazovala sodničino povezavo s spornim predmetom ali stranko, niti okoliščine, ki bi zasejala upravičen dvom, da izločevana sodnica lahko odloči objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem strokovnih kriterijev. Toženec teh razlogov izpodbijanega sklepa v svoji pritožbi pravno upoštevno ne problematizira; ni namreč mogoče pripisati lastnosti upoštevnosti pritožbeni trditvi (ki jo toženec označuje za bistveno), da je kršitve iz prvega pritožbenega postopka v ponovljenem pritožbenem postopku mogoče odpraviti le „z odločanjem po drugem sodniku poročevalcu“, saj z zatrjevanim odrekanjem možnosti odpravljanja procesnih kršitev izločevanemu sodniku ni mogoče razumno utemeljiti predloga za njegovo izločitev.

Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi bodisi niso upoštevni bodisi niso podani, in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena istega zakona kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.