6. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Papirnica Vevče, d. o. o., Ljubljana – Dobrunje, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 6. novembra 2023

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18, 168/20, 84/22, 104/22, 118/22 in 51/23) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 82/2021 z dne 23. 2. 2022 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1668/2019 z dne 19. 11. 2020 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) je izdala odločbo, s katero je ugotovila, da je pritožnici s 7. 5. 2019 prenehala upravičenost do oprostitve plačila okoljske dajatve za gorivo, ki se rabi v napravi SI-28. Pritožnica je vložila pritožbo. Zatrjevala je, da bil 19. 3. 2019 izveden postopek oddelitve, na podlagi katerega je družba PAPIRNICA VEVČE PROIZVODNJA, d. o. o., Ljubljana postala univerzalni pravni naslednik pritožnice in je s tem v posest prevzela tudi napravo SI-28. Zato meni, da bi morala družba PAPIRNICA VEVČE PROIZVODNJA s 19. 3. 2019 pridobiti tudi pravico do oprostitve plačila okoljske dajatve in bi morala pritožnici upravičenost do oprostitve plačila okoljske dajatve prenehati s tem dnem, ne pa 7. 5. 2019. Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbo. Upravno sodišče je zavrglo tožbo. Sprejelo je stališče, da pritožnica s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. V tem upravnem postopku naj bi bila pravna korist, ki bi jo pritožnica lahko uveljavljala, le ohranitev obstoja oprostitve plačila okoljske dajatve. Morebitne nezakonitosti pri prenosu upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve bi lahko uveljavljala le družba PAPIRNICA VEVČE PROIZVODNJA. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo stališča Upravnega sodišča.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 33. člena Ustave. Meni, da je Upravno sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka, saj naj iz sklepa ne bi bila jasno razvidna pravna podlaga za zavrženje tožbe. Stališče Upravnega sodišča, da v tožbi ne uveljavlja kakšne pravne koristi, naj bi bilo očitno napačno. Pritožnica meni, da sta sodišči kršili 22. člen Ustave, ker ji nista dali možnosti, da bi pred odločitvijo navedla razloge, s katerimi bi lahko utemeljila svoj pravni interes za vložitev tožbe. To pa naj bi tudi pomenilo, da je bilo Upravno sodišče pristransko pri odločanju in zato naj bi bil kršen 23. člen Ustave. Takšno ravnanje sodišča naj bi bilo tudi v nasprotju z načelom zaupanja v pravo. Pritožnica meni, da je ARSO ravnala nezakonito, ker ni štela, da je upravičenost do plačila okoljske dajatve prenehala s trenutkom oddelitve, ne pa s pravnomočnostjo spremembe dovoljenja za oddajanje toplogrednih plinov. Upravni organi in sodišči naj bi kršili 14. člen Ustave, ker naj ne bi upoštevali določb o univerzalnem pravnem nasledstvu. Odločitev sodišč naj bi bila zato samovoljna. Zaradi nezakonitih odločitev naj bi pritožnici nastala premoženjska škoda v obliki solidarne odgovornosti za plačane okoljske dajatve. S tem pa naj bi bila kršena pravice iz 33. člena Ustave. Pritožnica je ustavno pritožbo dopolnila. V dopolnitvi je pojasnila, da se je pritožnica pripojila k družbi PAPIRNICA VEVČE PROIZVODNJA. Meni, da je to nova okoliščina, ki bi jo Ustavno sodišče moralo upoštevati pri presoji obstoja pravnega interesa, saj gre sedaj le za eno gospodarsko družbo.

3.Pritožnica je hkrati vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljevanju Uredba). Meni, da Uredba samostojno ureja vprašanja, ki bi jih moral urediti zakon. Uredba pa naj bi bila tudi v neskladju z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17, 18/21 in 75/23 – ZGD-1), saj naj ne bi urejala ravnanja upravnega organa pri odločanju o oprostitvi okoljske dajatve v primeru univerzalnega pravnega nasledstva gospodarskih družb. Pobudnica pravni interes utemeljuje z navedbami, da Uredba neposredno posega v njene pravice, saj naj bi zaradi določb Uredbe postala solidarno odgovorna za plačilo okoljskih dajatev svoje univerzalne naslednice.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Uredba ne učinkuje neposredno. Iz drugega odstavka 24. člena Uredbe izhaja, da pristojni organ izda odločbo, s katero ugotovi, kdaj so nastopili razlogi za prenehanje upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve. Zoper navedeno odločbo je imela pobudnica pravico vložiti pritožbo (prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP) in tožbo v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 in 49/23 – ZUS-1). Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

6.Pobudnica je vložila vsa pravna sredstva (pritožba v upravnem postopku, tožba v upravnem sporu in pritožba v upravnem sporu), vključno z ustavno pritožbo. Vendar pravnega interesa za vložitev pobude ne utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, temveč meni, da Uredba učinkuje neposredno. Meni, da je neposredno na podlagi določb Uredbe postala solidarno odgovorna za plačilo okoljskih dajatev svoje univerzalne naslednice. Tem navedbam pobudnice ni mogoče slediti, saj se je pravni položaj pobudnice lahko spremenil šele z izdanimi odločbami v upravnem postopku. Iz navedenega izhaja, da pobudnica s svojimi navedbami ne more utemeljiti neposrednega in konkretnega pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe.

7.Ne glede na navedeno pa Ustavno sodišče še dodatno pojasnjuje, da če tudi bi Ustavno sodišče štelo, da pobudnica pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo, je pobudnica dolžna očitke o protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanega podzakonskega akta po vsebini zatrjevati v vseh predhodno vloženih pravnih sredstvih.[1] Iz priložene tožbe in pritožbe ne izhaja, da bi pobudnica očitke, s katerim utemeljuje protiustavnost in nezakonitost Uredbe v pobudi, po vsebini izčrpala v predhodnem sodnem postopku.

8.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe zavrglo (1. točka izreka).

9.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-335/20, Up-256/20 z dne 24. 3. 2022, 7. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1043/18 z dne 27. 10. 2022 (Uradni list RS, št. 151/22), 23. točka obrazložitve.