Jedro

Ob nepopolni tožbi sodišče zadeve ne more obravnavati. Stranka lahko v postopku upravnega spora upravlja pravdna dejanja sama, kolikor pa jih opravlja po pooblaščencu, je to lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Vlagatelj tožbe s predloženim pooblastilom ni izkazal, da je odvetnik niti da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožbe ni dopolnil niti s pooblastilom osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom oziroma pooblastilom odvetnika. Tožba je ostala nepopolna kljub pozivu. Obvezna sestavina tožbe je tudi podpis tožnika (180. oziroma 105. člen ZPP), ki pa ga na vloženi tožbi, kljub pozivu in opozorilu na posledice, ni. Vložena tožba je torej nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Dne 3. 12. 2014 je A.A. vložil pri naslovnem sodišču tožbo zoper prvostopno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 130-453,2014-6 z dne 27. 8. 2014, s katero je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožnice za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, glede na drugi odstavek 1. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 13002-2/2014-2 z dne 14. 11. 2014 je drugostopni organ pritožbo tožnika kot pooblaščenca tožnice zavrnil. Vlagatelj v tožbi navaja, da je nepravilno stališče organov, da se tožnici zavrača status žrtve vojnega nasilja, iz razlogov, ki jih v nadaljevanju navaja. Priložil je tudi izpodbijani odločbi ter smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjega razloga: Pri predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je tožbo podpisal in vložil A.A.. Glede na navedbe v tožbi in, ker je bila B.B., poročena C., stranka upravnega postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba (in pritožbenega postopka), v katerem je nastopil A.A. kot pooblaščenec, je glede na določbo 17. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 štelo B.B. za tožnico. Da je B.B. tožnica v obravnavani zadevi za vlagatelja tožbe, glede na nadaljnjo korespondenco z njim, ni sporno.

Pri preizkusu popolnosti in razumljivosti tožbe pa je sodišče ugotovilo, da tožba ni podpisana s strani tožnice (podpisal jo je vlagatelj tožbe A.A., ki se je označil kot sodni skrbnik). Glede na navedeno je sodišče dne 4. 12. 2014 pozvalo vlagatelja, da sodišču predloži dokazilo, da je zakoniti zastopnik tožnice oziroma pooblastilo za zastopanje v tem upravnem sporu. Vlagatelj je dne 8. 12. 2014 sodišču posredoval pooblastilo, ki je vpisano v sodnem spisu pod A4. Na podlagi predloženega pooblastila ne izhaja, da je vlagatelj tožbe zakoniti zastopnik tožnice, torej je obravnavano tožbo vložil v njenem imenu kot pooblaščenec, v smislu prvega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Ob tej procesni situaciji, ko je ugotovilo, da predloženo pooblastilo ni pooblastilo odvetnika, je sodišče vlagatelja tožbe opozorilo na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1, po kateri se v postopku v upravnem sporu ne uporablja določba tretjega odstavka 86. člena ZPP, kot izhaja iz dopisa z dne 6. 5. 2015 in mu tudi podrobno razložilo pomanjkljivosti vložene tožbe ter pooblastila, in kako te pomanjkljivosti odpraviti. Za popravo pomanjkljivosti mu je določilo rok za opravo dejanj 15 dni, hkrati pa ga je opozorilo na posledice, kolikor tožbe ne bo popravil. Vlagatelj tožbe je poziv na odpravo pomanjkljivosti prejel 7. 5. 2015, nanj pa je odgovoril z dopisom z dne 14. 5. 2015, v katerem je vztrajal, da je pravni zastopnik tožnice, vendar v zvezi s pozivom ni odpravil nobene od ugotovljenih pomanjkljivosti (opredeljuje se le do vsebine izpodbijane odločbe).

Ob nepopolni tožbi sodišče zadeve ne more obravnavati. Stranka lahko v postopku upravnega spora upravlja pravdna dejanja sama, kolikor pa jih opravlja po pooblaščencu, je to lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Vlagatelj tožbe s predloženim pooblastilom ni izkazal, da je odvetnik niti, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožbe ni dopolnil niti s pooblastilom osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom oziroma pooblastilom odvetnika.

V nadaljevanju je ostala presoja ali je vložena tožba popolna v pogledu, da tožnica opravlja dejanja v postopku sama, vendar je vložena tožba ostala nepopolna kljub pozivu tudi v tem pogledu. V skladu s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 je v tožbi treba navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži ter predlagati kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Obvezna sestavina tožbe je tudi podpis tožnika (glej 180. oziroma 105. člen ZPP), ki pa ga na vloženi tožbi, kljub pozivu in opozorilu na posledice, ni. Vložena tožba je torej nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavo.

Ker vložnik kljub opozorilu na pravne posledice, če vloge ne bo popravil oziroma dopolnil, vloge ni popravil ali dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo, zato se do vsebinskih ugovorov ne opredeljuje.