Jedro

Stroški dolžnikovih dolžnikov v zvezi z izjavo po 111. členu ZIZ ne predstavljajo izvršilnih stroškov, ki bi jih upnik dolžnikovima dolžnikoma povzročil neutemeljeno, saj upnik sploh ni predlagal, da dolžnikova dolžnika v določenem roku podata takšno izjavo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani dopolnilni sklep spremeni tako, da se predlog dolžnikovih dolžnikov M. M. in I. M. za povrnitev stroškov, priglašenih v vlogi z dne 28. 10. 2013, v celoti zavrne.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopolnilo sklep In 100/2013 z dne 22. 11. 2013 z izrekom o stroških za dolžnikova dolžnika tako, tako da je dodalo, da mora upnik dolžnikovima dolžnikoma M. M. in I. M. povrniti 211,61 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ali pa sklep spremeni tako, da zavrže oz. zavrne predlog dolžnikovih dolžnikov za povrnitev stroškov izvršilnega postopka ter dolžnikovima dolžnikoma in dolžniku nerazdelno naloži povrnitev njegovih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je izpodbijani dopolnilni sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. V obrazložitvi sklepa namreč ni nobenih razlogov, ki bi utemeljevali izpodbijano odločitev. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo niti dejanskega stanja niti pravne podlage, na podlagi katere je dolžnikovima dolžnikoma priznalo povrnitev stroškov, priglašenih v vlogi z dne 28. 10. 2013. Glede na navedeno bi bilo treba izpodbijani sklep po ugoditvi upnikovi pritožbi razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ker pa višje sodišče enako kot pritožnik obenem ugotavlja tudi, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna, je po ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. V konkretnem primeru namreč v ZIZ ni pravne podlage za sprejem izpodbijane odločitve. Stroški dolžnikovih dolžnikov, ki sta jih ta priglasila v vlogi z dne 28. 10. 2013 ob izjavi o neobstoju dolžnikove terjatve zoper njiju (izjava po 111. členu ZIZ), ne predstavljajo izvršilnih stroškov, ki bi jih upnik dolžnikovima dolžnikoma povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ), saj v konkretnem primeru upnik sploh ni predlagal, da dolžnikova dolžnika v določenem roku podata takšno izjavo (prvi odstavek 111. člena ZIZ). Izjava dolžnikovega dolžnika glede obstoja dolžnikove terjatve je zgolj pravica upnika, da si zagotovi varnejši položaj v zvezi s poznejšo izterjavo zarubljene terjatve, zato se pridobi izključno na upnikov predlog (prim. VSL sklep II Ip 3034/2011 z dne 31. 8. 2011, na katerega se sklicuje tudi pritožnik). Ker se je v konkretnem primeru poziv dolžnikovima dolžnikoma k izjavi o dolžnikovi terjatvi v sklepu z dne 14. 10. 2013 očitno znašel brez upnikovega predloga, upniku ni mogoče naložiti v plačilo stroškov izjave dolžnikovih dolžnikov z dne 28. 10. 2013 že iz tega razloga.

6. Kljub uspehu s pritožbo je višje sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj stroški izjave dolžnikovih dolžnikov ne predstavljajo izvršilnih stroškov v smislu 38. člena ZIZ.