11. 4. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Franci Šinkovec, Žužemberk, ki ga zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o. p., d. o. o, Ljubljana, na seji 11. aprila 2023

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1693/2019 z dne 9. 3. 2021 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Finančna uprava je pritožniku z odločbo, izdano 10. 7. 2018, odmerila akontacijo dohodnine od dohodkov iz dejavnosti za leto 2016 od davčne osnove 318.753,85 EUR v skupnem znesku 151.833,45 EUR ter pripadajoče obresti v znesku 21.169,33 EUR. V obrazložitvi odločbe je uvodoma pojasnjeno, da je bil pri pritožniku opravljen davčni nadzor posameznega področja delovanja v skladu s 130. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 36/19, 66/19 in 163/22 – v nadaljevanju ZDavP-2) in da je bilo v zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru z dne 30. 5. 2018, ki je bil pritožniku vročen 17. 6. 2018, nepravilno navedeno, da je šlo za davčni inšpekcijski postopek. Glede dodatne odmere davka je pojasnjeno, da temelji na ugotovitvi, da je pritožnik, ki je opravljal avtoprevozništvo kot samostojni podjetnik, v letu 2016 izvedel statusno preoblikovanje v družbo z omejeno odgovornostjo in da je na gospodarsko družbo prenesel poslovna sredstva samostojnega podjetnika. V skladu z 51. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 158/22 – v nadaljevanju ZDoh-2) je pod tam navedenimi pogoji prenos poslovnih sredstev lahko davčno nevtralen (se ne šteje kot odtujitev poslovnih sredstev samostojnega podjetnika), vendar pritožnik ni pravočasno priglasil posebne davčne obravnave prenosa poslovnih sredstev. To bi moral storiti v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register, ki je bil opravljen 14. 7. 2016, priglasitev pa je opravil šele 22. 11. 2016. Pred statusnim preoblikovanjem je pritožnik v obračunih dohodnine za leta 2013, 2014 in 2015 uveljavljal olajšave za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 v skupnem znesku 318.753,85 EUR. Glede na navedeno je prvostopenjski organ davčno osnovo, ki jo je pritožnik navedel v obračunu za leto 2016, ki ga je oddal ob prenehanju dejavnosti samostojnega podjetnika, povečal za znesek davčnih olajšav, ki jih je pritožnik izkoristil kot samostojni podjetnik. Ministrstvo za finance je pritožbo zoper odmerno odločbo zavrnilo.

2.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo. Pojasnilo je, da med strankama ni sporno, da je pritožnik zamudil rok za priglasitev posebne nevtralne davčne obravnave prenosa sredstev samostojnega podjetnika na gospodarsko družbo. Sporna naj bi bila pravna narava zamujenega roka, tj. ali gre za procesni ali materialni prekluzivni rok. Upravno sodišče je presodilo, da gre za materialno prekluzivni rok, zato njegova zamuda povzroči izgubo pravice do posebne nevtralne davčne obravnave. Zavrnilo je očitek o kršitvi pravice do izjave zaradi napačne navedbe v zapisniku z dne 30. 5. 2018 glede vrste postopka, ki se je vodil zoper pritožnika. Napaka naj ne bi bila bistvena in naj ne bi mogla vplivati na pravilnost izpodbijane odločbe. V zadevi naj bi bilo relevantno le vprašanje pravne narave zamujenega roka, v zvezi s tem pa je po presoji sodišča pritožnik imel vse možnosti, da se izreče (v svojih pripombah na zapisnik z dne 30. 5. 2018 in v pritožbi zoper odmerno odločbo). Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

3.Pritožnik uveljavlja kršitev 22. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). S kršitvijo teh pravic naj bi Upravno sodišče poseglo tudi v njegovo pravico iz 33. člena Ustave. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave naj bi bila kršena, ko se stranka upravnega postopka zanese na opredelitev zadeve, ki jo poda upravni organ, in se izjavi zgolj o tem, kar iz opredelitve izhaja, upravni organ pa nato izda odločbo v popolnoma drugem postopku s popolnoma drugim temeljem in bistvenimi okoliščinami. Pritožnik navaja, da je v zapisniku z dne 30. 5. 2018 prvostopenjski organ izrecno opredelil postopek, ki ga vodi zoper pritožnika, in navedel, "da so v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine iz dejavnosti, ki ga je zavezanec vložil dne 23. 8. 2016 neresnični, nepravilni in nepopolni podatki, s čimer je storjen prekršek po določbi 8. točke prvega odstavka 397. člena ZDavP-2". Pritožnik naj bi glede na opredelitev postopka in očitek, da je storil prekršek, oblikoval svojo obrambo in se izjavil v pripombah na zapisnik. Do izdaje odmerne odločbe naj ne bi bilo iz ničesar razvidno, da upravni organ zoper pritožnika dejansko ni vodil prekrškovnega postopka, ampak postopek za odmero dodatne dohodnine. Odmerna odločba naj bi bila zanj popolno presenečenje. Pritožnik naj bi bil zapeljan v zmoto glede vsebine postopka in pravno prevaran, ker naj bi bilo v prekrškovnem postopku dokazno breme na davčnem organu. Svojo izjavo naj bi omejil le na okoliščine pravne kvalifikacije, ki se mu je očitala in je razvidna iz zapisnika, in naj je ne bi razširil na odmero dodatne dohodnine, kjer naj bi bilo dokazno breme na njegovi strani. Sodbi Upravnega sodišča pritožnik očita tudi očitno napačnost zaradi v njej navedenega stališča, da ni jasno, kako naj bi pomota v zapisniku vplivala na obseg danih pripomb. Pritožnik meni, da sploh ni relevantno, kakšen vpliv ima kršitev pravice do izjave, ker naj bi bila ta pravica per se. Poleg tega naj bi v sodno prakso vnesla zmedo, ker naj bi spreminjala stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, da je pravica do izjave pravica per se.

4.Na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07– uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče sprejme ustavno pritožbo v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

5.Po presoji senata Ustavnega sodišča pogoji za sprejem ustavne pritožbe iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Zato senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča dodaja, da se v obravnavni zadevi upravni spor ni nanašal na odločitev davčnega organa o priglasitvi posebne nevtralne davčne obravnave prenosa sredstev samostojnega podjetnika na gospodarsko družbo, temveč na odločitev davčnega organa o dodatni odmeri akontacije dohodnine. Priznanje posebne nevtralne davčne obravnave prenosa poslovnih sredstev samostojnega podjetnika na gospodarsko družbo je vprašanje, ki se rešuje v posebnem postopku in se o njem tudi odloči s posebnim posamičnim aktom, zoper katerega ima davčni zavezanec na voljo pravna sredstva.[1] Pritožnik je posebno nevtralno davčno obravnavo priglasil, vendar jo je davčni organ s sklepom zavrgel kot prepozno. To odločitev je pritožnik izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi, ki jih je imel na voljo, vključno z ustavno pritožbo. O njej je Ustavno sodišče odločilo s sklepom o nesprejemu št. Up-1483/19 z dne 16. 5. 2022. Vse očitke zoper odločitev, da se njegova priglasitev zavrže kot prepozna, kot tudi očitke zoper stališče, da je rok za priglasitev materialni prekluzivni in ne procesni rok, kar je stališče, na katerem temelji odločitev o zavrženju priglasitve, je pritožnik lahko uveljavljal, in jih dejansko tudi je, v ločenem postopku. Zato se senat s temi vprašanji v obravnavani zadevi ni ponovno ukvarjal, čeprav se je Upravno sodišče tudi v izpodbijani sodbi izreklo o pravni naravi roka za priglasitev posebne nevtralne davčne obravnave.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Primerjaj s stališči, ki smiselno izhajajo iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-59/09 z dne 8. 7. 2010, 4. točka obrazložitve.