9. 4. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jadranke Prodnik, Celje, na seji 9. aprila 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 70/2011 z dne 2. 10. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 587/2009 z dne 20. 5. 2010 in s sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 15/2009 z dne 24. 3. 2009 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica v izreku tega sklepa izpodbija navedeni določbi Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Prvi odstavek 50. člena naj bi bil v neskladju s 1., 2., 14., 15. in 34. členom Ustave ter s prvim odstavkom 1. člena ZUstS, ker naj bi omejeval vložitev ustavne pritožbe le na kršitev človekovih pravic. Pobudnica meni, da bi moralo Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnavati iz enakih pritožbenih razlogov kot na nižjih stopnjah. Člen 55a ZUstS naj bi bil v neskladju s 5., 15. in 34. členom Ustave ter 1., 6. in 13. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Po mnenju pobudnice bi moralo Ustavno sodišče vedno obravnavati ustavne pritožbe, tudi če te nimajo hujših posledic za pobudnike.

Pobudnica hkrati vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitvi sodišč. Sodišče prve stopnje je zavrnilo njen zahtevek za razveljavitev odločitev tožene stranke o strukturi količnika za določitev plače od 1. 10. 2004 in za izplačilo razlike v plači za čas od oktobra 2004 do aprila 2005 v višini 1.595,16 EUR. Višje sodišče je zavrnilo njeno pritožbo, Vrhovno sodišče pa je dopustilo revizijo glede materialnopravnega vprašanja pravilnega vrednotenja učnih ur, ki jih učitelj oziroma predavatelj opravi v obsegu nad predpisano učno obveznostjo. Vrhovno sodišče je pritožničino revizijo zavrnilo. Pritrdilo je stališču nižjih sodišč, da je bila pritožnica upravičena do plačila plače za pedagoško delo v okviru povečanega normativa učnih ur v skladu z navodilom pristojnega ministrstva za enotno obračunavanje plač. Pritožnica predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS.

V skladu s prvim odstavkom 55.a člena ZUstS ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Za take zadeve na podlagi drugega odstavka 55.a člena ZUstS med drugim štejejo tudi ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek (prva alineja drugega odstavka 55.a člena ZUstS). V teh zadevah lahko Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 55.a člena ZUstS o ustavni pritožbi odloča le izjemoma in v posebej utemeljenih primerih, ko gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ker je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 1.595,16 EUR in ker predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe, pobudnica izkazuje pravni interes za presojo 55.a člena ZUstS.

Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Ustavno sodišče je vsebinsko enake očitke oziroma bistveno podobne očitke glede protiustavnosti 55.a člena ZUstS že obravnavalo in jih s sklepom št. U-I-259/07 z dne 15. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 108/07, in OdlUS XVI, 81) zavrnilo kot neutemeljene. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (3. točka izreka).

Pobudnica je z navedeno ustavno pritožbo utemeljevala tudi pravni interes za presojo ustavnosti prvega odstavka 50. člena ZUstS. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v nobenem primeru ne bi mogla več učinkovati. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe, je Ustavno sodišče zavrglo njeno pobudo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik