Jedro

Predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče šteti za nepopolno vlogo, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Sodišče ne krši določb ZPP, če ne ravna v skladu z določbo 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahtva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je tožnik predložil dokaze, s katerimi razpolaga in iz katerih izhaja, da tožnik nima nikakršnih sredstev, iz katerih bi lahko plačal visoko sodno takso. Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti. Iz potrdila o delazmožnosti ZPIZ-a izhaja, da je tožnikovo zdravstveno stanje tudi leta 1998 bilo enako, kot je bilo ob sprejetju odločbe ZPIZ. Iz potrdila o katastrskem dohodku izhaja, da tožnik nima nikakršne odmere. Tožnik preživlja mladoletnega sina G. R., roj. 19.8.1990, njegov drugi sin V. G., rojen leta 1982, pa ni v delovnem razmerju, kot izhaja iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje z dne 23.1.2002. Tožnikova žena ni v delovnem razmerju. Pred leti je delala kot samostojna podjetnica, vendar je povsem bankrotirala, zato so družini nastali veliki dolgovi, tako da se sedaj zoper njih vodi izvršba zaradi poplačila več terjatev, nepremičnina pa je v prodaji na javni dražbi. Ker tožnik ni zaposlen in nima nikakršnih sredstev, ni prejel dohodninske odločbe, enako pa velja za njegovo ženo. Zato so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. V primeru, če prvostopenjsko sodišče ni imelo zadosti podatkov za odločitev, bi moralo v skladu z določbami ZPP naložiti tožniku dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks, česar ni storilo. Tožnik k pritožbi prilaga sklepe o izvršbi ter podatke o terjatvah podjetij (priloga A 8).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Skladno z določbo 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Ur.l. SRS št. 1-1/90, Ur.l. RS št. 14/91 do 93/2001 - ZST) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ne glede na navedeno določbo lahko sodišče stranki plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno plačilo (2. odstavek 13. člena ZST). Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (3. odstavek 13. člena ZST).

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da iz predloženih podatkov ne izhaja, da bi bili podani pogoji za oprostitev plačila taks po 13. členu ZST.

Tožeča stranka k predlogu za oprostitev plačila taks z dne 14.5.1998 ni predložila dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je upravičena do oprostitve plačila taks, oziroma ki bi dokazovala, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani. Sodišče prve stopnje je zato tožnika na naroku za glavno obravnavo dne 19.6.2002 pozvalo, da v 15 dneh dostavi zadnjo dohodninsko odločbo tožnika in odraslih družinskih članov in drugih, ki pridobivajo dohodke in potrdilo o prejemkih teh oseb v zadnjih treh mesecih in potrdilo o družinski skupnosti, v kateri živi tožnik (zapisnik obravnave l.št. 170 do 172). V danem roku tožnik zahtevanih listin ni dostavil. Prav tako jih ni predložil na naroku za glavno obravnavo dne 16.10.2002. Dne 25.11.2002 je tožnik predložil nekatere listine za oprostitev plačila sodnih taks, ki so v spisu označene kot priloge A 7 (potrdilo o katastrskem dohodku z dne 3.7.2002, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 3.7.2002, iz katerega izhaja, da je bil tožnik v evidenci brezposelnih oseb od 6.10.1993 do 30.6.1998 in ni prejemal nadomestila, zdravniško potrdilo z dne 18.12.1996 o oceni delovne zmožnosti ZD Trebnje, sklep ZPIZ RS o pravici do prekvalifikacije z dne 27.7.1988, rojstni list za R. G., roj. 19.8.1990, potrdilo za G. V., roj. 24.12.1982, stan. Cesta na Fužine 5, Mokronog, o prijavi na zavodu za zaposlovanje od 23.1.2002 v evidenci brezposelnih oseb).

Ker tožnik niti skupaj s predlogom niti kasneje ni predložil vseh listin, ki jim mora predložiti v skladu s 13. členom ZST, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ravnalo, ko je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Predložene listine je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo in na njihovi podlagi utemeljeno zaključilo, da so tako pomanjkljive, da na njihovi podlagi ni mogoče oceniti, da so v tožnikovem primeru izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožnik bi v skladu s citirano določbo 13. člena ZST moral vsa potrebna dokazila predložiti sodišču že ob vložitvi predloga za oprostitev taks, vendar tega ni storil niti v naknadnem roku, saj je posredoval sodišču nepopolno dokumentacijo. Ker ZST določa, da je potrebno dokazila predložiti skupaj s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, naknadno, s pritožbo predloženih listin ni mogoče upoštevati.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v skladu z določbami ZPP naložiti tožniku dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks s predložitvijo dodatnih določenih listin. Zmotno je stališče pritožbe, ki smiselno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru postopati po določbah 108. člena ZPP, ki v 1. odstavku določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odstavka 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Zato prvostopenjsko sodišče nikakor ni kršilo določb ZPP, če v obravnavanem primeru ni ravnalo v skladu z določbo 108. člena ZPP. Nasprotno. Tožniku je, čeprav ga zastopa pooblaščenec, ki je seznanjen z določbami ZPP in ZST v zvezi s postopkom odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, dalo dodatne roke za predložitev zahtevanih listin, kljub temu pa tožnik sodišču ni predložil vseh potrebnih dokazil v skladu s citiranimi določbami ZST.

Tožeča stranka lahko v nadaljnjem postopku ponovno vloži popoln predlog za odložitev plačila sodnih taks, skupaj z dokazili o svojem premoženjskem stanju, seveda pa bo lahko uveljavljala taksno oprostitev oz. odložitev plačila taks le za nadaljnje vloge in dejanja, za katera se plačuje taksa. Oprostitev, kakor tudi odložitev plačila sodnih taks, ne more veljati za nazaj. Po določbi 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP, 353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).