Pridobitev osebnih podatkov o pokojnem biološkem staršu

Pridobitev osebnih podatkov o pokojnem biološkem staršu

Pridobitev osebnih podatkov o pokojnem biološkem staršu

Datum

Datum

Datum

27.08.2025

27.08.2025

27.08.2025

Številka

Številka

Številka

07120-1/2025/366

07120-1/2025/366

07120-1/2025/366

Kategorije

Kategorije

Kategorije

Občutljivi OP, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Vpogled v lastne OP, Zdravstveni osebni podatki

Občutljivi OP, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Vpogled v lastne OP, Zdravstveni osebni podatki

Občutljivi OP, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Vpogled v lastne OP, Zdravstveni osebni podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve osebnih podatkov o pokojnem biološkem staršu. Zanima vas, ali je oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, upravičena do osebnih podatkov biološke matere, ki je že pokojna.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve osebnih podatkov o pokojnem biološkem staršu. Zanima vas, ali je oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, upravičena do osebnih podatkov biološke matere, ki je že pokojna.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve osebnih podatkov o pokojnem biološkem staršu. Zanima vas, ali je oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, upravičena do osebnih podatkov biološke matere, ki je že pokojna.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, je načeloma upravičena do osebnih podatkov svoje pokojne biološke matere (četrti odstavek 222. člena DZ v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZVOP-2). Končno odločitev o zahtevi za pridobitev teh podatkov pa mora sprejeti upravljavec ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

Oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, je načeloma upravičena do osebnih podatkov svoje pokojne biološke matere (četrti odstavek 222. člena DZ v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZVOP-2). Končno odločitev o zahtevi za pridobitev teh podatkov pa mora sprejeti upravljavec ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

Oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, je načeloma upravičena do osebnih podatkov svoje pokojne biološke matere (četrti odstavek 222. člena DZ v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena ZVOP-2). Končno odločitev o zahtevi za pridobitev teh podatkov pa mora sprejeti upravljavec ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

Obrazložitev

Osebni podatki so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZVOP-2 katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Podatek o biološkem staršu je nedvomno osebni podatek, ki se nanaša na tega starša, obenem pa tudi podatek, ki se nanaša na otroka, saj je sestavni del njegove osebne identitete in porekla.

Obrazložitev

Obrazložitev

Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 38. člena določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica, poimenovana kot pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, je konkretizirana v 15. členu Splošne uredbe. Gre za temeljno človekovo pravico, ki posamezniku omogoča dostop do njegovih osebnih podatkov in določene informacije v zvezi z obdelavo. Ta pravica pa ni absolutna, temveč jo je treba uravnotežiti z drugimi pomembnimi pravicami. Splošna uredba v 23. členu zato državam članicam omogoča, da z nacionalno zakonodajo določijo omejitve te pravice, če se s tem spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter gre za potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi. Podobno določa 18. člen ZVOP-2, in sicer da se z zakonom lahko v skladu z razlogi in pogoji iz 23. člena Splošne uredbe izjemoma določijo omejitve pravic posameznika in obveznosti ter nalog upravljavcev ali obdelovalcev.

Osebni podatki so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZVOP-2 katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Podatek o biološkem staršu je nedvomno osebni podatek, ki se nanaša na tega starša, obenem pa tudi podatek, ki se nanaša na otroka, saj je sestavni del njegove osebne identitete in porekla.

Osebni podatki so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZVOP-2 katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Podatek o biološkem staršu je nedvomno osebni podatek, ki se nanaša na tega starša, obenem pa tudi podatek, ki se nanaša na otroka, saj je sestavni del njegove osebne identitete in porekla.

V slovenski ureditvi takšno omejitev predstavlja 222. člen Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US; v nadaljevanju DZ), ki v drugem in tretjem odstavku določa načelno prepoved seznanitve posvojene osebe z osebnimi podatki svojih bioloških staršev ter pogoje, pod katerimi je takšna seznanitev dopustna. Vendar pa četrti odstavek istega člena določa absolutno izjemo, in sicer da navedene omejitve iz drugega in tretjega člena ne veljajo v primeru, ko gre za t. i. enostranske posvojitve, to so posvojitve otroka s strani zakonca ali zunajzakonskega partnerja (glej 213. člen DZ). Iz te določbe izhaja, da je oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani partnerja enega od staršev, načeloma upravičena do osebnih podatkov o drugem biološkem staršu.

Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 38. člena določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica, poimenovana kot pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, je konkretizirana v 15. členu Splošne uredbe. Gre za temeljno človekovo pravico, ki posamezniku omogoča dostop do njegovih osebnih podatkov in določene informacije v zvezi z obdelavo. Ta pravica pa ni absolutna, temveč jo je treba uravnotežiti z drugimi pomembnimi pravicami. Splošna uredba v 23. členu zato državam članicam omogoča, da z nacionalno zakonodajo določijo omejitve te pravice, če se s tem spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter gre za potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi. Podobno določa 18. člen ZVOP-2, in sicer da se z zakonom lahko v skladu z razlogi in pogoji iz 23. člena Splošne uredbe izjemoma določijo omejitve pravic posameznika in obveznosti ter nalog upravljavcev ali obdelovalcev.

Ustava Republike Slovenije v tretjem odstavku 38. člena določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. Ta pravica, poimenovana kot pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, je konkretizirana v 15. členu Splošne uredbe. Gre za temeljno človekovo pravico, ki posamezniku omogoča dostop do njegovih osebnih podatkov in določene informacije v zvezi z obdelavo. Ta pravica pa ni absolutna, temveč jo je treba uravnotežiti z drugimi pomembnimi pravicami. Splošna uredba v 23. členu zato državam članicam omogoča, da z nacionalno zakonodajo določijo omejitve te pravice, če se s tem spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter gre za potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi. Podobno določa 18. člen ZVOP-2, in sicer da se z zakonom lahko v skladu z razlogi in pogoji iz 23. člena Splošne uredbe izjemoma določijo omejitve pravic posameznika in obveznosti ter nalog upravljavcev ali obdelovalcev.

Pri tem je treba upoštevati 220. člen DZ, ki v drugem odstavku določa, da če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka. Z enostransko posvojitvijo se torej praviloma prekine le pravno razmerje z drugim biološkim staršem (v obravnavanem primeru z biološko materjo). Vendar pa izrecna izjema iz četrtega odstavka 222. člena DZ kaže na zakonodajalčevo voljo, da se v primeru enostranske posvojitve otroku zagotavlja širši dostop do osebnih podatkov, kot ga ima otrok v primeru popolne posvojitve. Iz besedila četrtega odstavka 222. člena DZ namreč ne izhaja, da bi bila ta izjema omejena zgolj na tistega biološkega starša, s katerim ostane pravno razmerje ohranjeno, oziroma da bi bila seznanitev z osebnimi podatki drugega biološkega starša kakorkoli izključena.

V slovenski ureditvi takšno omejitev predstavlja 222. člen Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US; v nadaljevanju DZ), ki v drugem in tretjem odstavku določa načelno prepoved seznanitve posvojene osebe z osebnimi podatki svojih bioloških staršev ter pogoje, pod katerimi je takšna seznanitev dopustna. Vendar pa četrti odstavek istega člena določa absolutno izjemo, in sicer da navedene omejitve iz drugega in tretjega člena ne veljajo v primeru, ko gre za t. i. enostranske posvojitve, to so posvojitve otroka s strani zakonca ali zunajzakonskega partnerja (glej 213. člen DZ). Iz te določbe izhaja, da je oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani partnerja enega od staršev, načeloma upravičena do osebnih podatkov o drugem biološkem staršu.

V slovenski ureditvi takšno omejitev predstavlja 222. člen Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US; v nadaljevanju DZ), ki v drugem in tretjem odstavku določa načelno prepoved seznanitve posvojene osebe z osebnimi podatki svojih bioloških staršev ter pogoje, pod katerimi je takšna seznanitev dopustna. Vendar pa četrti odstavek istega člena določa absolutno izjemo, in sicer da navedene omejitve iz drugega in tretjega člena ne veljajo v primeru, ko gre za t. i. enostranske posvojitve, to so posvojitve otroka s strani zakonca ali zunajzakonskega partnerja (glej 213. člen DZ). Iz te določbe izhaja, da je oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani partnerja enega od staršev, načeloma upravičena do osebnih podatkov o drugem biološkem staršu.

Ker se obravnavano vprašanje nanaša na biološko mater, ki je že pokojna, pa je treba upoštevati tudi 9. člen ZVOP-2, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. Skladno s tretjim odstavkom tega člena upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Posvojena oseba je torej kot otrok pokojne osebe upravičenec do pridobitve teh podatkov, v okvir katerih spada (v odsotnosti posebnih omejitev) tudi podatek o bioloških starših.

Pri tem je treba upoštevati 220. člen DZ, ki v drugem odstavku določa, da če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka. Z enostransko posvojitvijo se torej praviloma prekine le pravno razmerje z drugim biološkim staršem (v obravnavanem primeru z biološko materjo). Vendar pa izrecna izjema iz četrtega odstavka 222. člena DZ kaže na zakonodajalčevo voljo, da se v primeru enostranske posvojitve otroku zagotavlja širši dostop do osebnih podatkov, kot ga ima otrok v primeru popolne posvojitve. Iz besedila četrtega odstavka 222. člena DZ namreč ne izhaja, da bi bila ta izjema omejena zgolj na tistega biološkega starša, s katerim ostane pravno razmerje ohranjeno, oziroma da bi bila seznanitev z osebnimi podatki drugega biološkega starša kakorkoli izključena.

Pri tem je treba upoštevati 220. člen DZ, ki v drugem odstavku določa, da če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka. Z enostransko posvojitvijo se torej praviloma prekine le pravno razmerje z drugim biološkim staršem (v obravnavanem primeru z biološko materjo). Vendar pa izrecna izjema iz četrtega odstavka 222. člena DZ kaže na zakonodajalčevo voljo, da se v primeru enostranske posvojitve otroku zagotavlja širši dostop do osebnih podatkov, kot ga ima otrok v primeru popolne posvojitve. Iz besedila četrtega odstavka 222. člena DZ namreč ne izhaja, da bi bila ta izjema omejena zgolj na tistega biološkega starša, s katerim ostane pravno razmerje ohranjeno, oziroma da bi bila seznanitev z osebnimi podatki drugega biološkega starša kakorkoli izključena.

Na podlagi navedenega menimo, da je posvojena oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, načeloma upravičena do osebnih podatkov svoje pokojne biološke matere. Kljub temu pa je treba poudariti, da lahko v posameznem primeru glede na posebne okoliščine veljajo omejitve, ki jih je treba presojati od primera do primera, pri čemer mora dokončno odločitev o obsegu in načinu posredovanja osebnih podatkov sprejeti upravljavec, ki je naslovnik zahteve za seznanitev.

Ker se obravnavano vprašanje nanaša na biološko mater, ki je že pokojna, pa je treba upoštevati tudi 9. člen ZVOP-2, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. Skladno s tretjim odstavkom tega člena upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Posvojena oseba je torej kot otrok pokojne osebe upravičenec do pridobitve teh podatkov, v okvir katerih spada (v odsotnosti posebnih omejitev) tudi podatek o bioloških starših.

Ker se obravnavano vprašanje nanaša na biološko mater, ki je že pokojna, pa je treba upoštevati tudi 9. člen ZVOP-2, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. Skladno s tretjim odstavkom tega člena upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Posvojena oseba je torej kot otrok pokojne osebe upravičenec do pridobitve teh podatkov, v okvir katerih spada (v odsotnosti posebnih omejitev) tudi podatek o bioloških starših.

Lepo vas pozdravljamo,

Na podlagi navedenega menimo, da je posvojena oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, načeloma upravičena do osebnih podatkov svoje pokojne biološke matere. Kljub temu pa je treba poudariti, da lahko v posameznem primeru glede na posebne okoliščine veljajo omejitve, ki jih je treba presojati od primera do primera, pri čemer mora dokončno odločitev o obsegu in načinu posredovanja osebnih podatkov sprejeti upravljavec, ki je naslovnik zahteve za seznanitev.

Na podlagi navedenega menimo, da je posvojena oseba, ki je bila enostransko posvojena s strani očetove žene, načeloma upravičena do osebnih podatkov svoje pokojne biološke matere. Kljub temu pa je treba poudariti, da lahko v posameznem primeru glede na posebne okoliščine veljajo omejitve, ki jih je treba presojati od primera do primera, pri čemer mora dokončno odločitev o obsegu in načinu posredovanja osebnih podatkov sprejeti upravljavec, ki je naslovnik zahteve za seznanitev.

Pripravila:

Lepo vas pozdravljamo,

Lepo vas pozdravljamo,

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

Pripravila:

Pripravila:

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

informacijska pooblaščenka