Jedro

Pritožbeno sodišče je po preizkusu razlogov napadenega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba priče A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom III K 21036/2015 z dne 13. 10. 2021 kot nedovoljen zavrglo predlog priče A. A. z dne 20. 8. 2021 za nadomestitev disciplinske denarne kazni z opravo dela v splošno korist, določene s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru III K 21036/2015 z dne 16. 5. 2017. 2. Zoper sklep se je pritožila priča I.J. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da predlogu za nadomestitev disciplinske denarne kazni z opravo dela v splošno korist ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je po preizkusu razlogov napadenega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo.

5. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu tehtno pojasnilo, da je s sklepom III K 21036/2015 z dne 16. 5. 2017, pravnomočnim 5. 9. 2017, pričo A. A. po določbi tretjega odstavka 309. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kaznovalo z disciplinsko denarno kaznijo v znesku 300,00 EUR. Ker disciplinska denarna kazen ni bila plačana v postavljenem roku, niti je ni bilo mogoče prisilno izterjati, je nato izdalo sklep III K 21036/2015 z dne 26. 3. 2021, pravnomočen 21. 5. 2021, s katerim je skladno z določbo 130. člena ZKP kot način izvršitve disciplinske denarne kazni priči določilo zapor v trajanju osem dni.

6. Glede na navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za ugoditev predlogu priče za nadomestitev disciplinske denarne kazni z delom v splošno korist ni zakonske podlage. Disciplinska denarna kazen namreč nima narave kazenskopravne sankcije,1 ki bi jo bilo mogoče nadomestiti z delom v splošno korist, kot se za to zavzema pritožba, prav tako pa je že na podlagi določbe 130. člena ZKP sodišče prve stopnje pravnomočno odločilo o načinu izvršitve takšne disciplinske denarne kazni. Pritožba, ki ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje ne nasprotuje, temveč mu očita zgolj, da je napadeni sklep izdalo kot slab gospodarstvenik (saj se z izrekom zaporne sankcije dodatno obremenjuje državni proračun), zato ne more biti uspešna.

7. Po obrazloženem, ker torej pritožnik ni navedel nobenih okoliščin, s katerimi bi omajal pravilne zaključke sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče, ob nadaljnji ugotovitvi, da niso podane kršitve iz petega odstavka 402. člena ZKP, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti, na podlagi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-185/14-19, U-I-51/16-9 z dne 28. 9. 2016, tč. 24.