Jedro

Okoliščina, da sta oškodovanca kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencu, okrajna državna tožilca, ki svojo funkcijo pretežno opravljata na Okrajnem sodišču v Mariboru, in dejstvo, da je obdolženčeva mati sodnica Višjega sodišča v Mariboru, sodniki tega sodišča pa bi v primeru vloženega pravnega sredstva morali odločati v tej kazenski zadevi, so razlogi, ki utemeljujejo odločitev, da je treba zaradi ohranjanja videza nepristranskosti odločanja v nadaljnjem postopku določiti drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti na Okrajno sodišče v Maribor zoper obdolženca J. K. vložilo obtožni predlog zaradi storitve dveh kaznivih dejanj obrekovanja po prvem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Okrajno sodišče v Mariboru je glavno obravnavo razpisalo za dne 30. 9. 2015, dan prej pa je prejelo predlog obdolženca za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrajno sodišče izven območja pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog za prenos krajevne pristojnosti obdolženec utemeljuje z navedbami, da sta oškodovanca očitanega kaznivega dejanja okrajna državna tožilca Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, ki v okviru svoje tožilske funkcije delo že več let opravljata pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter na drugih okrajnih sodiščih, ki spadajo pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru. Oškodovanca sta si v tem času s sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru ustvarila prijateljski odnos, zaradi katerega to sodišče ne more soditi nepristransko. Takšna okoliščina je po njegovem mnenju podana pri vseh sodnikih Okrajnega sodišča v Mariboru in drugih okrajnih sodiščih, pred katerimi oškodovanca opravljata tožilsko funkcijo, zato je nepristransko sojenje oziroma pošten kazenski postopek mogoče zagotoviti le s prenosom obravnavane zadeve na drugo okrajno sodišče izven območja pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru. Dodatna okoliščina, s katero obdolženec utemeljuje svoj predlog, je, da njegova mati opravlja funkcijo višje sodnice na Višjem sodišču v Mariboru, ki bo odločalo o vloženem pravnem sredstvu zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. 3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti je utemeljen.

4. Po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Iz vsebine predloga za prenos krajevne pristojnosti je razvidno, da obdolženec meni, da so za prenos krajevne pristojnosti podani drugi tehtni razlogi iz 35. člena ZKP. Po njegovem prepričanju zgoraj predstavljene okoliščine obravnavane zadeve izkazujejo dvom o nepristranskosti okrajnih sodnikov in sodišč, ki spadajo pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča takemu stališču ni mogoče v celoti pritrditi. V sodni praksi Vrhovnega sodišča(1) je bilo namreč že večkrat zavzeto stališče, da običajni kolegialni odnosi med uslužbenci v pravosodju objektivno ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Kolegialni odnosi med sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru in okrajnima državnima tožilcema z Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, ki sta v konkretni kazenski zadevi oškodovanca kaznivega dejanja, sami po sebi ne utemeljujejo sklepa, da bo obdolženec na pristojnem sodišču deležen pristranskega oziroma nepoštenega sojenja.

6. Pri pravici do nepristranskega sojenja, ki izvira iz 23. člena Ustave RS, pa ni pomembno le to, da sodišče v konkretnem postopku ravna in odloča nepristransko. Pomembno je tudi to, da se nepristranskost sojenja odraža navzven, ko govorimo o t. i. videzu nepristranskosti sojenja. Iz pravice do nepristranskosti sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.(2) Za sodstvo je namreč bistvenega pomena, da sodišče pri strankah postopka in v javnosti daje vtis nepristranskosti tudi, kadar ta dejansko ni ogrožena.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča so okoliščine, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja obdolženec, takšne narave, da bi lahko v očeh javnosti ter pri obdolžencu ustvarile dvom o nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Mariboru oziroma drugih sodišč z območja pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru. Okoliščina, da sta oškodovanca kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencu, okrajna državna tožilca, ki svojo funkcijo pretežno opravljata na Okrajnem sodišču v Mariboru, in dejstvo, da je obdolženčeva mati sodnica Višjega sodišča v Mariboru, sodniki tega sodišča pa bi v primeru vloženega pravnega sredstva morali odločati v tej kazenski zadevi, so vsekakor razlogi, ki utemeljujejo odločitev, da je treba zaradi ohranjanja videza nepristranskosti odločanja v nadaljnjem postopku določiti drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Mariboru. Podan je torej drug tehten razlog iz prvega odstavka 35. člena ZKP, ki utemeljuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 8. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za prenos krajevne pristojnosti in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za ta kazenski postopek, namesto krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Mariboru, določilo Okrajno sodišče v Celju.

(1) Glej npr. sklepa VS RS: I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006 in sklep I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006. (2) Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13 z dne 22. 1. 2015.