Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Drugotožnik je v obravnavani zadevi povsem propadel, ker je bila njegova tožba zavržena in zato je po kriterijih pravdnega uspeha dolžan toženi stranki, to je prvotožencu in drugotožencu povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v točki I izreka prvo in drugotoženca zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov prvotožniku v znesku 10.322,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. V točki II izreka je odločilo, da je drugotožnik dolžan plačati prvotožencu pravdne stroške v znesku 7.067,83 EUR in drugotožencu pravdne stroške v znesku 5.636,40 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.
2. Zoper točko II prvostopnega sklepa je vložil pritožbo drugotožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala en skupni zahtevek in prvostopno sodišče je v pravdi v celoti ugodilo zahtevku prvotožnika na ugotovitev ničnosti sporazuma o razveljavitvi darilne pogodbe, tožbo drugotožnika pa je zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Drugotožnik je v sporu nastopal le iz previdnosti, ker je bil stranka osnovnega postopka v katerem sta prvotožnik in drugotožnik zoper prvotoženca uveljavljala plačilo 5,332.500,00 EUR zaradi prodaje gospodarske družbe A. d.o.o. Z ugoditvijo zahtevku prvotožniku je z zahtevkom dejansko uspel tudi drugotožnik. Zraven tega je tožeča stranka, torej prvotožnik in drugotožnik s tožbo postavila en sam skupni zahtevek in je tekom pravde tudi vlagala skupne vloge zoper prvotoženca in drugotoženca. Prvotoženec in drugotoženec sta sicer ločeno odgovarjala na vloge tožeče stranke, vendar so bile njune navedbe v vlogah identične. Prvotoženec in drugotoženec sta v vlogah le obrobno pripomnila, da drugotožnik ni aktivno legitimiran v obravnavani zadevi. Tako so v zvezi s pravdanjem drugotožnika za prvotoženca in drugotoženca nastali le minimalni pravdni stroški največ 3 do 5 % priglašenih stroškov pripravljalnih vlog. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v točki II izreka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožeča stranka, na strani katere sta nastopala prvotožnik in drugotožnik je zoper toženo stranko, na strani katere sta nastopala prvotoženec in drugotoženec vložila tožbo s temeljnim zahtevkom na ugotovitev ničnosti sporazuma o razveljavitvi darilne pogodbe. Prvotožnik je z zahtevkom uspel, tožbo drugotožnika pa je prvostopno sodišče zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Pravda o glavni stvari je pravnomočno končana.
5. Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov velja temeljno pravilo pravdnega uspeha, kot ga določa prvi odstavek 154. člena ZPP1. Po citirani določbi je za odločitev o pravdnih stroških odločilen le končni uspeh v pravdi. Drugotožnik je v obravnavani zadevi povsem propadel, ker je bila njegova tožba zavržena in zato je po kriterijih pravdnega uspeha dolžna toženi stranki, to je prvotožencu in drugotožencu povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške. Take odločitve ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja, da je drugotožnik v pravdi nastopal le iz previdnosti, da je skupaj s prvotožnikom vlagal skupne vloge in da sta prvotoženec in drugotoženec zoper prvotožnika in drugotožnika vlagala skoraj identične pripravljalne spise. Dejstvo je, da je drugotožnik nastopal kot stranka ves čas postopka (vse do izdaje prvostopne sodbe), in ker priglašenih pravdnih stroškov po prvotožencu in drugotožencu ni mogoče razmejiti med prvotožnika in drugotožnika (tudi drugotožnik je vse do zaključka glavne obravnave v celoti vztrajal pri uveljavljanem zahtevku), je drugotožnik na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžan povrniti pravdne stroške prvotožencu in drugotožencu, kot je razvidno pod točko II izreka izpodbijanega sklepa. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
6. Pravilnosti odmere priglašenih stroškov pritožba ne izpodbija.
7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi drugega odstavka 365. člena ZPP.
8. Pritožbeni stroški niso priglašeni.
1 Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.